Občina je v poravnavi Kmetijsko gozdarski zadrugi Kamnik izročila objekt v neposredni bližini poslovnih prostorov zadruge na Trgu talcev in 20 tisoč evrov.

Občina sklenila poravnavo

Občina Kamnik je v postopku denacionalizacije sklenila poravnavo z Zadružno zvezo Slovenije. V zameno za nepremičnine bo občina dala stavbo v središču Kamnika in dvajset tisoč evrov.

Kamnik – Po poravnavi z Meščansko korporacijo Kamnik je Občina Kamnik sklenila še eno poravnavo v postopku denacionalizacije, ki se vleče že več kot četrt stoletja. »Sodni postopki lahko trajajo še vrsto let, izid pa je nepredvid­ljiv. Nepremičnine propadajo in dokler lastništvo ni jasno, njihova obnova ni mogoča. Za nami so dolgotrajna pogajanja in poravnava, ki je pred vami, je dobra,« je svetnike nagovorila direktorica občinske uprave Maja Sušnik. Kmetijski zadrugi Kamnik (KZ) so bile nepremičnine odvzete po drugi svetovni vojni, a ker je bila zadruga v letu 1972 zaradi redne likvidacije izbrisana iz registra zadrug, današnja Kmetijsko gozdarska zadruga Kamnik, ki je bila ustanovljena v letu 1993, pa ni pravna naslednica KZ Kamnik, je upravičena za vračilo zadružnega premoženja Zadružna zveza Slovenije.

Predmet poravnave so kompleks nepremičnin pri trgovini v Srednji vasi, kompleks nepremičnin, ki predstavljajo objekte in pripadajoče zemljišče vrtca v Šmartnem v Tuhinju, Dom Krajevne skupnosti Volčji Potok in dve parceli, ki sta zajeti v cestno telo. V zameno za omenjene nepremičnine, ki jih bo občina tako dobila v svojo last, bo občina zadrugi v last in posest izročila nepremičnine (stavbno in zemljišča), ki se nahajajo neposredno ob poslovnih prostorih Zadruge na Trgu talcev 1 v Kamniku, prav tako bo občina iz proračuna zadrugi plačala 20 tisoč evrov iz naslova nemožnosti uporabe nepremičnin.

Svetniki so predlog poravnave potrdili, nasprotoval mu je le nekdanji župan Anton Tone Smolnikar, ki je poudaril, da občina znova plačuje za zgodbo, za katero so v preteklosti že plačali. Eno poravnavo je občina za zemljišče v Volčjem Potoku namreč že sklenila. »Gre za eno največjih grdobij in zgodba ni tako čista, kot jo nekateri predstavljajo. Občina v strahu, da se bo postopek vlekel predolgo, plačuje tisto, kar zadrugi želi, ta pa hoče vedno več,« se je na seji občinskega sveta hudoval Smolnikar.

Omenjene objekte je občina tako dobila v last, kje pa se bo našel denar za nujno obnovo, na občini še ne vedo.