Odgovor

Gorenjski glas je v torek, 9. julija 2019, na drugi strani objavil novico z naslovom Sodni preizkus odpravnine, kjer med drugim navaja: »V Gorenjski banki odgovarjajo, da ocene izključenih delničarjev o neprimernosti ponujene odpravnine ne morejo komentirati, saj je njihova zahteva naslovljena na AIK banko kot večinskega delničarja. Kar zadeva očitek o kršitvi pravice do zagotovitve informacij delničarjem, v Gorenjski banki pojasnjujejo, da so v sklicu skupščine delničarje posebej opozorili na to, da je celotno gradivo za skupščino, tudi poročilo glavnega delničarja o izključitvi manjšinskih delničarjev (vključno s pojasnilom predpostavk za prenos delnic in o primernosti višine denarne odpravnine), na vpogled na sedežu banke, vendar se nihče od izključenih delničarjev ni zglasil v banki ali jih pisno oziroma po elektronski pošti zaprosil za gradivo.«

Trditev Gorenjske banke, da se nihče od izključenih delničarjev ni zglasil v banki ali jih pisno oziroma po elektronski pošti zaprosil za gradivo, je popolnoma irelevantna, deplasirana in zavajajoča, saj so bila gradiva za skupščino objavljena tudi na spletnih straneh družbe. Po mnenju Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) gre pri omenjeni izjavi za klasični poizkus PR preusmerjanje pozornosti in zavajanje.

Bistvo problema pa ni v tem, da dokumentov Gorenjska banka ne bi želela pokazati, pač pa v tem, da ustrezni – z Zakonom o gospodarskih družbah zahtevani – dokument (torej Cenitveno poročilo in ne Poročilo glavnega delničarja o izključitvi manjšinskih delničarjev) sploh ne obstaja! Kot se je namreč na skupščini izkazalo, glavni delničar pri oblikovanju predloga višine denarne odpravnine ni izhajal iz zakonsko pogojenega Cenitvenega poročila, pač pa je delničarjem ponudil enak znesek kot v nedavni prevzemni ponudbi, 298,00 evra za delnico. Če bi Gorenjska banka razpolagala z omenjenim dokumentom, bi ga lahko pokazala tudi na sami skupščini. Pa ga ni, kljub izrecni zahtevi in kasneje še opozorilu, ki ju je na sami skupščini podal Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič.

Namesto tega so predlagano denarno odpravnino utemeljevali z višino prevzemne cene v predhodno uspešno zaključeni prevzemni ponudbi, s katero so presegli prag devetdeset odstotkov v lastništvu banke. Kakor je že na sami  skupščini opozoril mag.  Verbič, »je bil zakon spremenjen – tudi po prizadevanjih VZMD za uskladitev s pravnim redom EU – zato prevzemna cena ni avtomatično kar tista cena, ki je tudi poštena ob iztisnitvi, v kolikor ni izpolnjen dodatni pogoj, da je v prevzemni ponudbi doseženih devetdeset odstotkov vseh delnic, na katere se ta prevzemna ponudba nanaša. To pa v tem primeru ni bilo izpolnjeno.«

Matevž Tratar, VZMD