Ponosni na kumare
V Tunjicah so ob krajevnem prazniku letos prvič pripravili Festival tunških kumar, s katerim želijo opozoriti na kulinarični pa tudi etnološki pomen te zelenjave v kraju, kjer kumare še posebno dobro uspevajo.
Tunjice – Krajevni praznik KS Tunjice, ki ga v spomin na 19. julij, ko je bilo pred 122 leti v kraju ustanovljeno najstarejše društvo v Tunjicah, to je Društvo skupne pomoči, je bilo letos nekaj posebnega.
Novo vodstvo krajevne skupnosti se je namreč odločilo, da v ospredje postavi kumare, ki so v kraju zelenjava s posebnim statusom. »V Tunjice so velike sorte kumar prišle po drugi svetovni vojni in najmanj štirideset kmetij v kraju jih je gojilo. Ženske so jih iz Tunjic v košarah nosile v Kamnik na tržnico, še sam se spominjam, da so bile nekatere dolge tudi po sedemdeset centimetrov. Gojenje kumar je bil v tistih letih za marsikatero kmetijo v kraju način preživetja. Za zimo so jih shranjevali v kisu, a tako, da so jih naribali in shranili v desetlitrske kozarce skupaj s poprom in šalotko. Ko pa je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kumarice začela vlagati kamniška Eta, so tunjiški kmetje gojili tudi male kumare za v kis. Praktično pri vsaki hiši so jih gojili,« nam je povedal predsednik Krajevne skupnosti Tunjice in pobudnik festivala Valentin Zabavnik. In zakaj kumare tako dobro uspevajo prav v Tunjicah? »Zaradi ugodne kamninske sestave in vlažne zemlje. Kumare namreč potrebujejo veliko vlage, a ne z zalivanjem, saj s tem liste napade plesen, pač pa neposredno iz zemlje,« še pove in nadaljuje, da so se časi spremenili in da danes v kraju ni več kmetije, ki bi se preživljala s kumarami, a želijo si, da bi se krajani zavedali zgodovine in bi se kumaram spet bolj posvečali.
Zato tudi Festival tunških kumar, ki so ga pripravili na travniku ob šoli in so se ga – kljub dopustom in novosti, ki še nima tradicije – udeležili številni Tunjičani. Kumare, ki so jih prinesli, je ocenjevala petčlanska komisija, dela pa so imeli kar veliko, saj so se posvetili 25 primerkom, kar je za prvi tovrstni dogodek veliko, so ugotavljali organizatorji, tudi zato, ker letos kumare rastejo vsaj dva tedna kasneje kot običajno.
»Ocenjevali bomo dolžino, obseg, število semen, trdoto lupine, barvo, okus, gladkost, kosmatost …« je hitel naštevati Sašo Mikuš in ob tem pripravljal zapleteno orodje za merjenje ukrivljenosti in drugih lastnosti kumar, in ko ni več mogel zadrževati smeha, je le priznal, da gre predvsem za družaben dogodek, katerega namen je krajane zbližati, sprostiti in nasmejati ter tudi nahraniti, saj so obiskovalce pozvali, naj na druženje prinesejo tudi jedi iz kumar, ki bodo zamenjale na podobnih dogodkih nepogrešljive čevapčiče. Tako so se na stojnicah znašle tople kumare, napitek iz kumar, limon in mete, namočenih v vodi, smuti iz kumar, kisle kumarice …
Kumare, ki so sodelovale pri ocenjevanju, so poimenovali po njihovih glavnih lastnostih: pikasta, čvrsta, anatomska, zelena, mladostna … zmagala pa je dolga. Vsi sodelujoči so prejeli priznanja, nato pa so se družili še dolgo v večer. In še ena zanimivost iz Tunjic: »Dogodek smo pripravili brez gostincev in brez ansambla, kar se je izkazalo za zadetek v polno. Glasna glasba onemogoča pogovor, mi pa smo se lahko povsem spontano družili, pogovarjali in veselili in kar sami kaj zapeli. Tako mladi kot stari. S tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje – kot seveda tudi s festivalom kumar, ki bo postal tradicionalen,« je zaključil Valentin Zabavnik.