Napadi podlubnikov ne pojenjajo

Prenamnožitev podlubnikov v letu 2019 prerašča v naravno nesrečo, ugotavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer izvajajo poostren nadzor, k aktivnostim pa pozivajo tudi lastnike gozdov. Najhuje je prav na Gorenjskem.

Kranj – Kot so sporočili z zavoda za gozdove, so v letošnjem letu do 25. julija za posek zaradi podlubnikov označili za 470 tisoč kubičnih metrov drevja. V prvih štirih mesecih je bilo za posek izbrano večinoma drevje, ki so ga podlubniki napadli v poznopoletnih in jesenskih mesecih leta 2018 – skupaj za približno 161 tisoč kubičnih metrov dreves.

»V juniju in zlasti v juliju se je izbira od podlubnikov poškodovanih dreves v primerjavi s predhodnimi meseci močno povečala, kar kaže na številno letošnjo prvo generacijo smrekovih podlubnikov. Kljub neugodnim vremenskim razmeram za njihov razvoj so podlubniki med 1. majem do 25. julijem 2019 napadli približno 308 tisoč kubičnih metrov smreke. Če ga primerjamo z rekordnimi napadi, je letošnji napad vsaj polovico manjši, a žal zopet večji od lanskega v enakem obdobju, ki je znašal 287 tisoč kubičnih metrov,« ugotavljajo na zavodu.

Napadi podlubnikov so najhujši na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem, največje poškodbe pa so na območju Bleda, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let.

Da bi se škoda omejila, Zavod za gozdove Slovenije izvaja poostren nadzor v ogroženih gozdovih z namenom čim hitrejšega evidentiranja in sanacije žarišč podlubnikov. Revirni gozdarji napadena drevesa označujejo za posek ter lastnikom gozdov izdajajo odločbe za izvedbo poseka in zatiralnih ukrepov. Najpomembnejše je zagotavljanje pravočasnega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesnopredelovalne obrate.

»Lastnike gozdov pozivamo, naj čim hitreje izvedejo z odločbo predpisana dela. Skrbni lastniki gozdov tudi sami redno pregledujejo smrekove gozdove za znake napadov podlubnikov ter morebitnih podrtic (posledice poletnih neurij) – v poletnem obdobju najmanj dvakrat mesečno. Če lastniki opazijo napad, naj o tem čim prej obvestijo revirnega gozdarja in s sanacijo lahko v tem primeru začnejo nemudoma,« pravi Boris Rantaša z Zavoda za gozdove Slovenije in z zaskrbljenostjo predvideva, da bo zaradi vročinskih valov v juniju in juliju poškodovanost zaradi prenamnožitve v letu 2019 že v sredini avgusta presegla štiristo tisoč kubičnih metrov, s tem pa bi že govorili o naravni nesreči.

Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije na podlagi ulova v kontrolne pasti izdelujeta prognozo prenamnožitve smrekovih podlubnikov. Prognoza z naslovom Namnožitev populacij osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2019 je dostopna na portalu varstva gozdov.