Romali iz Žirov na Trsat

Romarji društva Šmar Žiri so se 27. julija odpravili na petdnevno peš romanje na Trsat, kjer stoji Bazilika Svete Device Marije.

Žiri – Na romanje se je podalo šestindvajset pohodnikov, med njimi je najmlajši štel 55 let, najstarejši pa 78 let, prihajali pa so iz petnajstih različnih župnij. V petih dneh so prehodili 130 kilometrov, njihov cilj pa je bilo romarsko središče Trsat, del mesta Reka na Hrvaškem, kjer na 135 metrov nadmorske višine stoji Bazilika Svete Device Marije. »Naša pot je večinoma potekala po neokrnjeni naravi. Vodila nas je na vrh Medvedjega Brda, mimo presihajočega Petelinjega jezera, nad Ilirsko Bistrico, kjer smo se ustavili na Črnih njivah,« je pojasnila ena izmed pohodnic Nuša Svoljšak. Mejo so romarji prestopili v Novokračinah, na hrvaškem ozemlju pa jih je očaralo mestece Kastav, ki je od Reke oddaljeno deset kilometrov. Preko Velega vrha so se spustili v kanjon Rječine in tisti najbolj hrabri so celo zaplavali v reki. Na cilju se jim je pridružilo še petindvajset romarjev, ki so se pripeljali na Trsat z avtobusom iz Žirov. Po krajšem počitku so si skupaj ogledali svetišče, takoj zatem pa so šli k maši, ki jo je daroval žirovski župnik Andrej Jemec. Romanje smo zaključili z večerjo na kmetiji Ivankotovih in se 31. julija z avtobusom vrnili domov.

»Na Trsat so se romarji odpravili že prvo leto ustanovitve našega društva, ki bo drugo leto zabeležilo dvajsetletnico obstoja in je edino društvo v Sloveniji, ki je sestavljeno po civilnem in kanonskem pravu,« je pojasnil predsednik in božjepotnik društva Matjaž Oblak ter nadaljeval: »S tovrstnimi romanji ohranjamo dediščino prednikov, obenem nas prenavljajo in bogatijo. Z romanja se vedno vrneš nekoliko drugačen, saj ko hodiš, imaš čas razmišljati o sebi in o življenju nasploh. Med romarji vedno veje optimizem, združuje nas raznolikost, molitev ter prošnje in zahvale, ki jih kot kristjani nosimo k sveti Devici Mariji. Smo kot mozaik ali t. i. puzle, vsaka enota tako različna, a le skupaj lahko tvorimo lepo sliko oziroma celoto.« Nuša Svoljšak je še dodala: »Sreča je, ko se nekaj dni družiš z ljudmi, s katerimi imaš ista hotenja in občutja. Molitev in veselje sta bila sestavni del romanja in taki trenutki so neprecenljivi.«