Iztok Bončina, Posočje: vodnik po dolini smaragdne reke in njeni okolici, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019, 160 strani

Vodnik v Posočje

»Posočje je območje severozahodne Slovenije, ki mu daje ime pa tudi podobo, ritem in lepoto reka Soča s svojimi stranskimi pritoki in dolinami. Glede na geografske, kulturne, etnološke in zgodovinske danosti ga delimo na Zgornje, Srednje in Spodnje Posočje. Zgornje Posočje sega od izvira Soče do Tolmina, Srednje se nadaljuje do vstopa Soče na Goriško ravan, Spodnje Posočje pa imenujemo svet med ožino pri Solkanu in izlivom Soče v Jadransko morje. Če se od izvira Soče v Trenti popeljemo ob njeni strugi, nas med potjo pričaka nekaj večjih in pomembnejših krajev, kot so Bovec, Kobarid, Tolmin, Most na Soči, Kanal ob Soči, Nova Gorica. Domačini o njih pogosto govorijo v smislu širše regije, zato so se uveljavili izrazi, kot so Bovško, Kobariško, Tolminsko. Tudi pokrajine ob drugih večjih slovenskih rekah, kot so Sava, Drava, Mura, Krka, Kolpa in še mnoge druge, se seveda ponašajo s številnimi in raznovrstnimi naravnimi zanimivostmi. Vendar pa bi naziv najlepše slovenske reke večina Slovencev pa tudi tujih obiskovalcev brez vsakršnega dvoma podelila reki Soči oziroma 'bistri hčeri planin', kot jo je imenoval pesnik Simon Gregorčič. Njen razigrani tok, razčlenjena struga, ozke in strme soteske, globoka korita, predvsem pa smaragdni, zeleno modri odtenki vode jo uvrščajo med najbolj prepoznavne, občudovane in obiskane evropske reke. Čeprav je Soča razmeroma kratka, saj od izvira do izliva meri le 137 kilometrov, pa na poti do Jadranskega morja svojo podobo pogosto spreminja, od divjega, razpenjenega hudournika do nežne, počasne in umirjene reke. V zadnjih letih je v Sloveniji, pa tudi v Evropi postala sinonim za vodne športe. Spomladi, poleti in jeseni si jo v polni meri privoščijo mnogi adrenalinski navdušenci, ki se po njenih brzicah spuščajo z gumijastimi čolni, kajaki in rečnimi bobi (hydrospeedi) ali pa se trudijo premagati ozke soteske in slapove med kanjoningom. Športniki pa niso bili prvi zanesenjaki, ki so odkrili tolmune in brzice na Soči. Že zdavnaj pred njimi so njeno bogastvo izkoriščali ribiči muharji, ki jih privlači predvsem znamenita soška postrv …« (str. 6–7)

Gorenjci živimo v gornjem Posavju, ob pritokih Save, ki je v primerjavi s Sočo reka veliko večjega formata. Vendar nas Soča in Posočje vznemirjata prav zato, ker sta drugačna, ker dišita po Sredozemlju in nas nenehno vabita na našo zahodno stran, v Mediteran. In na teh sredozemskih poteh nam pride prav tudi tale simpatični vodnik.