Novo učno pot so v družbi pastirja namenu predali direktor družbe Velika planina Leon Keder, direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger in župan Matej Slapar.

Po stopinjah pastirjev

Na Veliki planini so odprli učno pot Po stopinjah pastirjev, ki s pomočjo enajstih tabel predstavlja znamenitosti planine. Za ogled celotne poti sta potrebni dobri dve uri.

Postavitev enajstih informacijskih tabel je le del učne poti Po stopinjah pastirjev, saj nameravajo projekt nadgraditi še z mobilno aplikacijo.

Velika planina – Nova učna pot, ki bo močno olajšala obisk planine številnim domačim in tujim obiskovalcem ter jim omogočila samostojno raziskovanje in spoznavanje velikoplaninskih zanimivosti, je plod ekipe enajstih iz oddelka za geografijo Filozofske fakultete, Ekonomske fakultete in Pravne fakultete ter njihovih mentorjev, ki so se vzpostavitve učne poti vsebinsko lotili že pred štirimi leti.

»Pred štirimi leti se je porodila ideja o povezavi, pod katero se bodo lahko predstavljali in promovirali vsi deležniki na planini. Študentom in njihovim mentoricam – dr. Barbari Lampič, dr. Alenki Slavec in dr. Irmi Potočnik Slavič – gre velika zahvala, da so pripravili idejo poti, s poudarkom na povezovanju deležnikov in razvoju edinstvenih turističnih programov. Prvi konkretni rezultat njihove ideje je danes predstavljeni projekt Po stopinjah pastirjev, s katerim obiskovalce na interaktiven način spodbujamo k odkrivanju Velike planine in jim obenem olajšamo spoznavanje njenih skritih kotičkov in zanimivosti. Doživljajska pot preko prostranih pašnikov ponuja preplet dih jemajočih razgledov in dediščino območja, ki na teh planinah še vedno živi in daje prostoru tako edinstven pečat,« je na uradnem odprtju in predstavitvi učne poti na Gradišču, najvišji točki Velike planine, dejal župan Matej Slapar.

Učna pot Po stopinjah pastirjev se z osnovnimi informativnimi tablami začenja na treh vstopnih točkah, in sicer na zgornji postaji nihalke, na Svetem Primožu in ob dostopni cesti na planino, sestavlja pa jo enajst točk s tablami, ki so skladno z zanimivostmi, ki jih opisujejo, poimenovane: Na vrhu, Pastirjev dan, Arhitektura, Vrtača velikanka, Prisluhni, Kamnita vrata, Rastje, Živali, Pripovedna bitja, Nebeškanje in Vetrnici. Besedila za table, ki so napisana v slovenskem in angleškem jeziku, je pripravil poznavalec Velike planine Borut Peršolja. Obiskovalci lahko obisk učne poti prilagajajo svojim potrebam in času, ki ga imajo na razpolago, za obisk celotne poti pa bosta potrebni približno dve uri in petnajst minut.

Postavitev tabel na Veliki planini je zgled sodelovanja več deležnikov – Občine Kamnik, Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik ter družbe Velika planina. Ocenjena vrednost projekta je dobrih 56 tisoč evrov, financiran pa je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega Programa razvoja podeželja 2014–2020.