Začetek gradnje predora še letos?

Če res ne bo novih pritožb, bi se gradnja druge cevi predora Karavanke na naši strani lahko začela konec letošnjega leta.

Na avstrijski strani so drugo cev začeli graditi septembra lani, doslej so se prebili okrog 1,2 kilometra globoko. Avstrijska stran mora sicer izkopati 4,4 kilometra, slovenska pa 3,5 kilometra druge predorske cevi.

Jesenice – V postopku izbire izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke je Državna revizijska komisija zavrgla zahtevka za revizijo, ki sta ju vložila Gorenjska gradbena družba in Kolektor. To pomeni, da se postopek izbire izvajalca zdaj lahko nadaljuje. Dars naj bi se zdaj odločil, s katerimi od šestih ponudnikov se bo začel pogajati o znižanju cene.

Na Darsu ocenjujejo, da bi po optimističnem scenariju drugo predorsko cev na naši strani lahko začeli graditi konec leta. A ker so tudi v nadaljnjem postopku še možne pritožbe, se začetek del še vedno lahko zamakne.

Da v prihodnje ne bi prihajalo do nenehnih pritožb v postopkih javnega naročanja, je ministrstvo za javno upravo pred dnevi predstavilo predlog novele zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Z novelo želijo povečati učinkovitost postopkov javnega naročanja in jih pospešiti. Kot izhaja iz predloga, naj bi bili veliki gradbeni projekti obravnavani prednostno. Prav tako naj bi z novelo zakona preprečili podvajanje zahtevkov za odločanje na Državni revizijski komisiji, ko se lahko ponudniki nenehno pritožujejo na določeno odločitev.

Predlog novele zakona so pozdravili v Sintezi – Koaliciji civilne družbe za prenovo, ki že dalj časa kritično spremlja dogajanje okrog oddaje javnega naročila za gradnjo druge predorske cevi. Predsednik Sinteze Emil Milan Pintar je tako ocenil, da gredo predlogi sprememb v pravo smer. Bi pa bilo po njegovem mnenju med drugim treba povečati takso, ki jo pritožnik mora plačati ob pritožbi, zlasti pri večmilijonskih projektih. Obenem bi bilo pritožnika, ki s pritožbo zgolj zavlačuje in ne navaja resnih razlogov za spremembo odločitve, treba obremeniti z odgovornostjo za nastalo gospodarsko škodo, tako podjetje pa za pet let izločiti iz pravice do sodelovanja na javnih razpisih, je menil Pintar.

V Sintezi sicer že dalj časa opozarjajo na sedanjo nevzdržno prakso, ko lahko pritožnik ponavlja pritožbe na vsakem koraku ter povzroča velike zamude pri izpeljavi projekta, s tem pa posledično veliko gospodarsko škodo.