Hlevske muhe so poleti zelo nadležne

Hlevske muhe negativno vplivajo na počutje živali v hlevu in na paši, s tem pa tudi na prirejo mleka in mesa. Na kmetijah jih preganjajo z mehanskimi in kemičnimi sredstvi, vse bolj pa tudi na biološki način s pomočjo umetno vzgojenih naravnih plenilcev mušje zalege.

Tenetiše – Ko sem bil v teh vročih poletnih dneh v enem od gorenjskih hlevov, so me z vseh strani 'napadle' muhe. »Muhe so poleti res velik problem, ne vemo, kako bi se jih znebili,« je potarnal gospodar in nas spodbudil, da smo se po odgovore napotili v Veterinarsko prakso Tenetiše. Kot nam je povedal magister Marjan Tacer, doktor veterinarske medicine, so živali v hlevih in na paši izpostavljene raznim krvosesnim mušicam, komarjem, brencljem, klopom in tudi različnim vrstam muh, še zlasti to velja za poletje, ko se muhe zelo hitro razmnožujejo in predstavljajo hudo nadlego. Neprestano vznemirjajo živali in jih silijo k nenehnim obrambnim reakcijam, to pa negativno vpliva na njihovo počutje in s tem tudi na prirejo mleka in mesa, po strokovnih ocenah se prirast lahko zniža od dva do tri odstotke. Pa ne le to. »Pri sesanju krvi nastajajo vdorna mesta za različne infekcije,« opozarja Marjan Tacer in poudarja, da ima mrčes pomembno vlogo tudi pri širjenju nekaterih bolezni.

Na muhe je treba misliti spomladi

Zatiranje muh ni enostavno, pri tem je uspešnost zelo odvisna od tega, ali se kmetje nanje spomnijo že spomladi, ko je njihovo število še majhno. »Takrat jih bodo z malo truda uspešno uničili, z nadaljnjo pravilno uporabo sredstev pa preprečili, da bi se pojavile v obsegu, ki ne bi bil več obvladljiv,« pravi Marjan Tacer in dodaja, da se muhe zelo hitro razmnožujejo. V enem poletju se lahko razvije tudi do devet generacij muh, pri ugodnih temperaturah je celoten razvojni krog zaključen v sedmih do desetih dneh. Samica lahko v treh, štirih dneh odloži do šeststo jajčec, zalega jih tudi v površinske in globinske rane na živalih, zato morajo rejci poleti takšne rane čim prej primerno oskrbeti. Ko se iz bub razvijejo odrasle muhe, se te po treh, štirih dneh že naprej razmnožujejo. Odrasla muha živi približno mesec dni, v tem času se iz ene muhe lahko razvije več kot 250 tisoč muh, a k sreči zaradi naravne selekcije vse ne preživijo.

Odrasle muhe le vrh ledene gore

»Rejci se pri zatiranju muh večinoma osredotočajo le na uničevanje odraslih muh, pri tem pa pozabljajo, da so odrasle muhe le vrh ledene gore in da kar štiri petine celotne populacije predstavljajo mušja jajčeca in ličinke. Pri zatiranju muh bodo zato uspešni le, če jim bodo preprečili razmnoževanje. To bodo dosegli le z uporabo larvicidov, to je kemičnih in bioloških sredstev za uničevanje mušjih ličink, s čimer prekinejo razvojni krog,« pravi Marjan Tacer in dodaja, da s prekinitvijo razvoja na stopnji ličink tudi preprečijo, da bi muhe razvile odpornost na insekticid. Pri večletni uporabi istega insekticida namreč muhe postanejo odporne na aktivno snov, noben insekticid tudi ne uniči popolnoma vseh muh, vedno jih ostane nekaj, ki preživijo in se razmnožujejo naprej.

Naseljeni plenilci žrejo zalego hlevskih muh

Kot pravi Marjan Tacer, je muhe možno zatirati na mehanski, kemični in biološki način. Mehansko jih je možno zatirati z muholovci in električnimi pripomočki, ki privabljajo muhe s pomočjo UV-žarkov. Pri uporabi kemičnih sredstev je za učinkovito zatiranje dobro kombinirati pripravke, ki zatirajo le ličinke, in tiste, ki uničujejo le odrasle muhe. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja biološki način zatiranja s pomočjo umetno vzgojenih naravnih plenilcev mušje zalege, med takšne plenilce sodijo biološke muhe in mini ose. Biološke muhe, ki jih umetno vzgajajo v danskih laboratorijih, se prehranjujejo z ličinkami hlevskih muh in tako prekinjajo njihov razvojni krog, v hleve jih je po navodilih proizvajalca treba naseljevati na vsakih sedem do deset tednov. Mini ose, ki so namenjene hlevom, v katerih še uporabljajo nastilj, se prehranjujejo z bubami hlevskih muh, v hleve pa jih je treba naseljevati na dva do štiri tedne. »Kmetje takšen način zatiranja muh uporabljajo premalo, predvsem pa prepozno,« ugotavlja Marjan Tacer in poudarja, da je biološke muhe in mini ose treba naseliti v hlev že zelo zgodaj spomladi.

»Število muh v hlevih je možno precej zmanjšati tudi s preventivo oziroma s čistočo. V hlevu naj ostane le toliko gnoja, da nudi bivališče hroščem, pršicam in osam, ki so naravni plenilci muh,« svetuje Marjan Tacer in navede podatek, da je v enem kilogramu gnoja tudi 1200 ličink, iz katerih se lahko razvijejo muhe.

V poletnem času so pogost problem tudi rdeče pršice, ki zajedajo pri perutnini, ter bolhe, ki zajedajo pri psih in mačkah. Tudi v teh primerih je glavnina težav povezana z nevidno zalego zajedavcev, ki je v okolici živali.