Na peti konferenci ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu pri Kranju so pred začetkom novega šolskega leta razpravljali o novostih na področju vzgoje in izobraževanja. / Foto: Gorazd Kavčič

Za spodbudno učno okolje

Na peti konferenci ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v Sloveniji je okrog 450 udeležencev pred začetkom novega šolskega leta razpravljalo o novostih na področju vzgoje in izobraževanja, ki so ključne za uspešno pedagoško vodenje.

Brdo pri Kranju – Pomen pedagoškega vodenja pri delu strokovnih organov v vrtcih in šolah je bilo tudi letos v središču konference ravnateljev, ki so jo peto leto pripravili pri republiškem zavodu za šolstvo. Pedagoško vodenje namreč postaja vse bolj zahtevno in odgovorno, poudarjajo. »Učinkovito pedagoško vodenje postavlja učenje v središče ter ustvarja, ohranja in razvija spodbudno učno okolje.« Konferenca je bila tako v prvi vrsti namenjena odkrivanju novih priložnosti in izzivov za ustvarjanje spodbudnega učnega okolja, ravnatelje pa so seznanili tudi z novostmi v vrtcih in šolah v novem šolskem letu ter poudarili njihovo vlogo pri uvajanju in spodbujanju sprememb.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je v svojem nagovoru poudaril, da je pamet praktično naša edina strateška surovina, in zato moramo biti ambiciozni predvsem na tem področju. »V Sloveniji lahko napredujemo samo, če bomo imeli ambicije v povezavi s to redko dobrino. Zato pri tem želimo biti še boljši, da bo naša družba bolj humana, bolj razvojno naravnana in naprednejša.« Z našim izobraževalnim sistemom po njegovem prepričanju to ambicijo uspešno uresničujemo. V nadaljevanju je v ospredje postavil nekaj ključnih vprašanj in novosti, ki se obetajo v novem šolskem letu. Ta čas je v ospredju predvsem priprava bele knjige v vzgoji in izobraževanju, s katero želijo na novo opredeliti douniverzitetni izobraževalni sistem. »Pri tem moramo namreč razmišljati vsaj za dvajset, trideset let naprej, saj se svet in družba hitro spreminjata in na to moramo pripraviti generacije, ki danes vstopajo v šolo.« Na to bo po njegovih besedah treba pripraviti tudi delavce v vzgoji in izobraževanju, zato je kot ključno navedel še vprašanje kariernega razvoja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Zato si bodo po njegovih besedah prizadevali predvsem za več avtonomije pri poučevanju in opolnomočenje učiteljev, ki jih želijo tudi dlje zadržati v procesu lastnega samoizobraževanja, saj je to ključ do kakovostnega izobraževanja. Ob tem se je dotaknil še vprašanja dela z nadarjenimi, ki se je po njegovem izrodilo v nabiranje točk za pridobitev socialnih transferjev oziroma štipendij. »To bo treba urediti po celotni izobraževalni vertikali, saj je v dvamilijonskem narodu skrajno neodgovorno puščati talente, da se ne razvijajo.« Opozoril je še na problem odloženega vpisa v prvi razred, saj je takih otrok iz leta v leto več, in na težave pri uveljavljanju zakona o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. »Navkljub težavam smo se zavestno odločili za njegovo uveljavitev, saj zaradi otrok nismo smeli čakati.« V prihodnje bodo tako še nadgradili nekatere pravilnike, da bodo zagotovili optimalno delovanje. Pri razširjenem programu pa se bodo osredotočili predvsem na odmik od rutine, saj s tem razvijajo veščine, ki jih bodo pri svojem delu potrebovale generacije, ki danes vstopajo v šolo. »Namesto rutine in ubogljivosti, ki sta bili potrebni v industrijskem načinu proizvodnje, bodo namreč potrebne mehkejše veščine,« je poudaril Pikalo.

Na področju vrtcev je omenil spremembe zakona o vrtcih, katerih cilj je med drugim, da se ne bi ponovil primer Zavoda Kengurujčki, na področju srednjih šol pa se spreminja gimnazijski program. V sklopu tega se je dotaknil tudi vprašanja aktivnega državljanstva. Skupaj z zavodom za šolstvo načrtujejo uvedbo predmeta o državljanski vzgoji v srednješolske programe. »Z njim želimo opolnomočiti državljane. Želimo si, da bo vsak državljan do polnoletnosti posedoval osnovna in praktična znanja za udeleževanje v javnih zadevah.«