Nov predmet za srednješolce

V ponedeljek bodo po poletnih počitnicah v šolah znova odprli vrata 260.750 šolarjem. Osnovno šolo bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo 187.525 otrok, v srednješolske klopi pa bo sedlo približno 73.225 dijakov.

Prvič bo šolski prag prestopilo 20.840 učencev, od tega 2222 v osnovnih šolah v gorenjski regiji. Tudi v novem šolskem letu bo v ospredju priprava bele knjige za področje vzgoje in izobraževanja, je na nedavni konferenci ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu poudaril minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Pri pripravi tega strateškega dokumenta morajo po njegovih besedah načrtovati spremembe za dvajset, trideset let vnaprej. »Svet in družba se hitro spreminjata in na to moramo pripraviti generacije, ki danes vstopajo v šolo.«

Nekaj novosti si lahko tako osnovnošolci kot srednješolci obetajo že v prihodnjem šolskem letu. Učencem zadnje triade bodo v šolah lahko ponudili dva nova izbirna predmeta, to je filmsko vzgojo in slovenski znakovni jezik, za katera je strokovni svet za splošno izobraževanje lani sprejel nova učna načrta. Med večje novosti sodi tudi sprememba pravilnikov o šolskem koledarju za osnovne in glasbene šole. »Zaradi vsakoletnega spreminjanja koledarja se dnevi začetka in konca pouka težko ujamejo s številom tednov pouka, prav tako prihaja do odstopanj pri določitvi najmanjšega števila dni pouka, zato s spremembo pravilnika ohranjamo samo datume začetka in konca pouka,« so pojasnili na ministrstvu. Po novem šolam tudi ne bo treba nadomeščati prostega dneva pouka, ki ga navadno določi minister, če se teden pred prazniki ali po daljših praznikih začne ali konča z le enim delovnim dnem. Doslej so te proste dneve nadomeščali ob sobotah, kar pa je po navedbah ministrstva predstavljalo številne zaplete pri organizaciji in izvedbi pouka v posameznem šolskem letu. »Tako določen prost dan pa ne sme ovirati možnosti realizacije učnih načrtov v skladu s predmetnikom,« so ob tem opozorili na ministrstvu. Na 144 osnovnih šolah bodo tudi v novem šolskem letu poskusno organizirali razširjen program nekoliko drugače kot doslej, saj bo na teh šolah že drugo leto potekal poskus uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli.

Na 125 osnovnih šolah bodo v okviru razširjenega programa učencem omogočili dodatne dejavnosti na področju gibanja in zdravja, na 19 osnovnih šolah pa bo že drugo šolsko leto poskus potekal v celoti. Poleg prvošolcev bo ministrstvo za izobraževanje prvič v novem šolskem letu učna gradiva brezplačno zagotovila tudi drugošolcem.

Z novim šolskim letom bodo v veljavo stopile tudi spremembe zakona o gimnazijah in zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Šola bo dijaka po doseženi polnoletnosti obravnavala enako, kot ga je obravnavala do njegove polnoletnosti. To pomeni, da bodo starši vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja zoper polnoletnega dijaka, obveščeni bodo tudi o njegovi odsotnosti in ocenah, so razložili na ministrstvu. Učitelji bodo znova dobili možnost, da dijaku prepovejo navzočnost pri določeni uri pouka, če dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka. Doslej so to lahko storili le v primerih, če je šlo za ogrožanje njegovega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih oseb. Šola bo lahko dijaka po izrečenem četrtem ukoru tudi izključila. Srednješolcem se obeta nov predmet, to je državljanska vzgoja, uvedbo katerega na ministrstvu načrtujejo skupaj z republiškim zavodom za šolstvo. »Želimo si, da bo vsak državljan do polnoletnosti posedoval osnovna in praktična znanja za udeleževanje v javnih zadevah.« Že v šolskem letu 2017/2018 so se določeni izobraževalni programi na določenih šolah začeli poskusno izvajati tudi v vajeniški obliki, mrežo programov, ki se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, bodo v prihodnjem šolskem letu razširili s štirimi dodatnimi programi. Dva od teh programov bodo v taki obliki izvajali tudi na Gorenjskem, in sicer programa zidar in elektrikar v Šolskem centru Kranj.

V vrtce bo po podatkih ministrstva v začetku prihodnjega šolskega leta vključenih več kot 87 tisoč otrok, od tega 8680 v vrtce v gorenjski regiji. Ta čas so v javni razpravi spremembe zakona o vrtcih, ki prinašajo ukrepe za učinkovitejše delovanje republiškega inšpektorata za šolstvo in šport, dograjuje inštitut varuha predšolskih otrok na domu, občinam pa prinaša avtonomijo na področju financiranja zasebnih vrtcev.