Popolna omama

»Tako kot so se močne učinkovine posebej za Hitlerja pripravljenih injekcij raztopile v njegovi krvi, se je njegov obstoj, ki je bil dolgo videti trden, postopoma raztopil v nirvano. Temu dogajanju je vredno slediti, če želimo razumeti, kako se je nekdaj sijoči firer spremenil v razvalino ter kako so ta proces in zgodovinski dogodki vplivali drug na drugega. Zadnjo četrtino leta 1944, ko so se fronte približevale z vseh strani in so njegovi črevesni krči postajali vse hujši, je firer preživel le zato, ker je jemal močne narkotike in s tem okoli sebe postavil farmakološko barikado. Iluzorni totalitarni sistem, kakršnega je sam ustvaril, treznega firerja niti ni predvideval. Ker je verjel, da mora vse ambiciozne cilje nacionalsocializma uresničiti v času svojega življenja in nasledniku ni zaupal, da bi bil zmožen vzpostaviti germanski svetovni rajh, je moral z vsem zelo hiteti, nikoli popustiti ali celo odnehati. Zato je potreboval Morellov doping: da je zmogel brez premora nadaljevati, da je lahko obdržal plašnice, da ni nikoli relativiziral popolne samozaverovanosti. Hitler nikakor ni hotel sestopiti s svojega megalomanskega firerskega tripa, in to kljub katastrofalnemu vojaškemu položaju za Nemčijo. Preprosto ni smel več priti k sebi: v tistem trenutku bi se moral soočiti z neuspehom, z norostjo celotnega početja. Ni si mogel dovoliti, da bi podvomil o svojem boju proti vsemu svetu ali da bi celo izgubil voljo do te vojne, ki jo je sam sprožil in jo že zdavnaj izgubil. Igla mu je neizprosno prebodla kožo, droga stekla po žilah in znova je pobegnil v svoj fantastični svet. Dejstvo je, da od jeseni 1941, ko je začel prejemati hormonske injekcije in steroide, do druge polovice leta 1944, ko je bil najprej vse pogosteje na kokainu, nato pa predvsem na eukodalu, Hitler ni bil čist niti en dan. Tako je lahko preživel, tako mu ni bilo nikoli treba stopiti iz svojega lastnega sistema ali se prebuditi iz nočne more, vse do konca. Razpoka je bila dokončna in ni je bilo več moč zapolniti; takoj ko je začel nastajati kak nov most do sveta, je bil pri priči farmakološko razstreljen.« (str. 206–207)

Ko se je zdelo, da o tretjem rajhu in vojni, ki jo je povzročil, že vse vemo, nam ta knjiga celoto dogajanja prikaže še drugače. Avtor prepričljivo prikaže, da je bil Hitler džanki, njegove vojake pa so množično drogirali, zlasti s tabletami pervitina (metamfetamina), po katerih so bili zmožni tridnevnega tripa brez spanja … Berljiva in poučna knjiga.