Prvič čez šolski prag

Znani obrazi so z nami delili spomine na prvi šolski dan in začetna leta šolanja. Nekdanja mis Slovenije Maja Zupan se je šole izjemno veselila, pevko Romano Krajnčan so bolj zanimale obšolske dejavnosti, komik Boštjan Gorenc - Pižama pa je bil deležen tudi medvrstniškega nasilja.

Komik, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama si je rumeno rutico prvič nadel 1. septembra 1984 v Stražišču, tedaj še na OŠ Lucijana Seljaka. Prvega šolskega dne se spomni predvsem po spoznavanju novih obrazov, saj večine sošolk in sošolcev ni poznal od prej. »Najmočnejši spomin prvega šolskega leta je vestno pospravljanje listkov črkovne stavnice nazaj v okenca v mapi, da si ne bi prislužil dodatne naloge.« Šola ga je sicer veselila, je bil pa kot prvošolec brez družabnega zaledja v novem okolju pogosto tarča medvrstniškega nasilja.

Predmeti so ga, z izjemo fizike, ki mu ni bila pri srcu, zanimali dokaj enako. »Imel sem srečo, da so me učile osebe, ki so poleg golega podajanja učne snovi želele v nas vzbuditi zanimanje za znanje in nam omogočale kopico izvenšolskih dejavnosti. Tako sem v okviru naravoslovnega krožka pod mentorstvom učiteljice za biologijo Ide Kavčič obiskal kar nekaj krajev, ki jih sicer ne bi, kot mlade zbiratelje fosilov in mineralov pa so nas med drugim povabili tudi na razstave v Tržič, Zagreb in München,« nam je zaupal.

Nekdanja mis Slovenije Maja Zupan je komaj čakala, da je prvič prestopila prag OŠ Jakoba Aljaža v Kranju. »Že kot otrok sem bila izredno radovedna in pogumna. Bila sem ravno prav trmasta in nikoli se nisem pustila preveč motiti ali prestrašiti novih okolij, zato sem v prvi razred stopila z dvignjeno glavo in širokim nasmeškom na obrazu.« Na OŠ Jakoba Aljaža se je šolala prva tri leta. »Imam same lepe spomine. Odlično sem se razumela s svojimi sošolci, še danes pa se spomnim tudi svoje učiteljice gospe Eme Tavželj, ki sem jo imela zelo rada. Zanimivo je, da sem bila kot deklica precej samosvoja in uporniška, a sem imela hkrati vedno odličen uspeh in nikoli nisem bila problematična za šolsko delo.« Po treh letih je zaradi selitve šolanje nadaljevala na OŠ Predoslje. Najraje je imela likovno vzgojo. Kot je dejala, je imela odličnega učitelja Aleša Čarmana, ki jo je ogromno naučil in jo je tudi prijavil na več likovnih tekmovanj, med drugim na Ex-tempore na gradu Strmol, kjer je osvojila eno od glavnih nagrad. Rada je hodila tudi k podjetniškemu krožku in slovenščini, izogibala pa se je kemiji in zgodovini.

Pevka Romana Krajnčan se svojega prvega šolskega dne na OŠ Zali Rovt v Tržiču ne spomni dobro. Bolj sta ji v spominu ostala prva šolska dneva obeh sinov. »Bilo je praznično, polno pričakovanj, sladoled, družinsko kosilo, zelo lepi spomini. Sicer pa sem vsako leto na prvi šolski dan s svojo glasbo razveselila mnogo prvošolčkov in staršev po vsej Sloveniji. Nastopi za prvošolčke so bili vedno nekaj posebnega in slovesnega. Pesnika Toneta Pavčka sem celo prosila, naj mi napiše pesem za prvošolčke, mož Lojze pa jo je nato uglasbil. Nastala je imenitna Prometnica porednica,« se spominja Krajnčanova. Sama sicer v šolo ni pretirano rada hodila. »Bolj so mi bile všeč obšolske dejavnosti – kitara, klavir, nastopi na vseh šolskih prireditvah. S svojo kitaro sem zabavala učitelje v zbornici z Rifletovo Rocco Granato in imitacijo različnih slovenskih pevcev in pevk, ki sem jih obvladala, in nasmejala vse, ki so me hoteli poslušati.« Krajnčanova je bila tudi predsednica Šolskega športnega društva in kar dve leti zapored so pod njenim predsedovanjem osvojili zlato plaketo in prvo nagrado za najboljše tovrstno društvo v Sloveniji.