Srečanje Šoštar - Nastranovih

Po petih letih smo se ponovno srečali člani rodbine Šoštar - Nastran s Studena. Na družinskem pikniku se je zbralo več kot tristo sorodnikov.

Piknik se je odvijal na travniku Zaustran na Studenu. Da je do srečanja prišlo, sta zaslužna predvsem Boris Benedičič, po domače Jeralov s Studena, z ženo Damijano, in Igor Nastran, po domače Jelenčkov iz Selc, z ženo Barbaro. Že šestič so se potrudili in pripravili ta kar precejšen organizacijski zalogaj. Poleg hrane in pijače je treba poskrbeti še za postavitev šotora, klopi, miz – najprej pripeljati in postaviti, potem pa še pospraviti. A ker sta organizatorja s tem piknikom okužila tudi svoje otroke in vnuke, po navadi pri delu ni težav. Tudi za točilnim pultom in pečicami jima pomagajo družinski člani. Letos smo poleg čevapčičev in klobas poskrbeli še za sladokusce s torticami, ki jih je spekla desetletna Jera.

Sorodnike je za točilnim pultom najprej čakala pijača dobrodošlice. Nato smo jih spodbudili, da so na velikem panoju, na katerem je bil izobešen rodovnik, poiskali svoje korenine in dopolnili podatke, ki so bili tam zapisani. Za rodovnik že od začetka skrbi Igor Nastran, ki potem podatke osveži. Igor je povedal: »Z zbiranjem podatkov o našem rodu je začel že Leopold Nastran - Štihelnov ata s Studena. Podatke je iskal v nadškofiji v Ljubljani in v Celovcu. Dokopal se je vse do leta 1641. Danes je v rodovniku zapisanih 984 oseb. Od tega jih je živih 866. Vsakih pet let podatke spremenim in osvežim. Če koga ni, podatkov o njegovi družini ne morem spremeniti, ker jih ne poznam. Verjetno je članov rodbine še več.«

Boris pa je dejal, da je bil pobudnik vsega skupaj sedaj že pokojni Lojze Nastran, po domače Štihelnov s Studena: »K sodelovanju je povabil še mene in Igorja. V pomoč so nam tudi drugi družinski člani. Skupaj smo se odločili, da nadaljujemo izdelavo rodovnika naše rodbine, saj nas je zanimalo, koliko nas sploh je. Lojze je prišel na idejo, da bi za vse člane razvejane družine pripravili srečanje. Ideja se je prijela in vsakič je na pikniku več ljudi s cele Slovenije. Pridejo s Primorskega, Štajerskega, iz Prekmurja … Največ pa nas je seveda iz naše doline.«

Organizatorji so veseli, ker na pikniku vidijo vedno več mladih družin z majhnimi otroki. Ker je na travniku veliko prostora, so se otroci zabavali po svoje, starši pa so brez skrbi lahko klepetali s sorodniki, ki jih mogoče niso videli že pet let.

In dan mine kot bi mignil. Nato pa čakamo, kdaj bo spet prišlo vabilo za novo srečanje. In upamo, da bo tisto soboto v letu 2024 vreme lepo.