Predlogi novih volilnih okrajev

Minister Rudi Medved je političnim strankam predstavil predlog posebne delovne skupine, ki je pripravila novo ureditev volilnih okrajev. Spremembe terja odločba ustavnega sodišča.

Kranj – Predlog je pripravljen na podlagi odločbe Ustavnega sodišča iz novembra lani, ki je odločilo, da veljavna ureditev glede volilnih okrajev ne ustreza zakonodaji, zlasti neustrezne so velike razlike v velikosti volilnih okrajev in kršenje načela njihove geografske zaokroženosti. Kot je pojasnil minister za javno upravo Rudi Medved, gre z novim predlogom za uravnoteženje volilnih okrajev znotraj posameznih volilnih enot. »Bistveno smo zmanjšali razlike v številu volivcev med posameznimi volilnimi okraji, okrog 6000 je zdaj razlika med največjimi in najmanjšimi, v veljavni ureditvi pa imamo razliko okoli 24.000 volivcev,« je dejal. Državni zbor mora neskladje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, odpraviti v roku dveh let, torej do decembra 2020. Alternativa preoblikovanju meja volilnih okrajev predstavlja predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu, po vzoru ureditve za volitve poslancev v Evropski parlament, ki ga je delovna skupina pod vodstvom ministra Rudija Medveda pripravila in posredovala poslanskim skupinam v usklajevanje pred poletjem. V primeru uvedbe prednostnega glasu bi se o kandidatih glasovalo na ravni volilnih enot, kar pomeni, da bi se volilni okraji ukinili oz. se ohranili zgolj na administrativni ravni.

Osem volilnih enot po predlogu delovne skupine ostaja, se pa spreminja razporeditev enajstih okrajev v njih. V volilni enoti I (Kranj) je trenutna razdelitev po volilnih okrajih naslednja: Jesenice, Radovljica I, Radovljica II, Tržič, Kranj I, Kranj II in Kranj III, Škofja Loka I, Škofja Loka II, Kamnik in Idrija. Po novi ureditvi bi bil v prvem volilnem okraju Kamnik z delom občine Kamnik. Že prej je bil Kamnik največji volilni okraj in naj bi bil tudi še naprej, le da odstopanja z zdajšnjimi 20.553 volivci ne bi bila več tako velika kot prej. Del občine Kamnik bi sodil v drugi volilni okraj z imenom Šenčur, v njem pa bi bile še občine Cerklje, Komenda in Šenčur. V tretjem okraju Tržič bi bile ob Tržiču še občine Jezersko, Naklo in Preddvor. Namesto treh volilnih okrajev Kranj bi bila po novem dva: Kranj sever in Kranj jug. V prvega bi bile vključene krajevne skupnosti Britof, Golnik, Goriče, Kokrica, Predoslje, Primskovo, Struževo, Tenetiše, Trstenik, Vodovodni stolp in Zlato polje, okraj Kranj jug pa bi obsegal KS Besnica, Bratov Smuk, Center, Čirče, Gorenja Sava, Hrastje, Huje, Orehek - Drulovka, Podblica in Stražišče. Šesti okraj Radovljica bi obsegal občini Radovljica in Žirovnica, sedmi Jesenice, osmi Bled, Bohinj, Gorje in Kranjsko Goro. Deveti okraj Škofja Loka bi vključeval del občine Škofja Loka in del občine Kranj (KS Bitnje, Žabnica in Jošt), deseti okraj Železniki še del občine Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas - Poljane. V okraju Idrija bi bili poleg Idrije še občini Cerkno in Žiri. Meje volilnih okrajev sledijo mejam občine, razen v primerih občin Kamnik, Kranj in Škofja Loka. Kamnik ima največje število volivcev, zato je del te občine vključen v okraj Šenčur. Mestna občina Kranj je razdeljena na tri volilne okraje (Kranj sever, Kranj jug in Škofja Loka), Škofja Loka pa na dva, vzhodni del sodi v okraj Škofja Loka, zahodni pa v volilni okraj Železniki.