Bambi

Še se spominjam, kako rada sta to »življenjsko zgodbo iz gozda« poslušala moja otroka. Seveda se je Bambi najbolj vtisnil v spomin v istoimenski risanki, ki jo je Walt Disney posnel leta 1942, a se je v marsičem razlikovala od originalne zgodbe. Prvi slovenski prevod Bambija je izšel 1970, poslovenila ga je znana slovenska pisateljica, urednica in prevajalka Kristina Brenkova.

Zgodba o življenju ljubkega srnjačka in pozneje pametnega srnjaka je bila napisana že dosti prej. Prvikrat je izšla leta 1923, njen pisec pa je Felix Salten, kar je umetniško ime Siegmunda ali Zsiga Salzmanna, ki je bil židovskega rodu. Rodil se je leta 1869 v Budimpešti, in ko je bil star le nekaj mesecev, so se starši preselili na Dunaj. Ko mu je bilo devetnajst let, je oče bankrotiral in Salten je moral zapustiti gimnazijo. Od leta 1885 je pisal za različne dunajske časopise, ustanovil kabaret, ki pa je bil kratkega diha, in živel precej burno življenje.

Spoznal je enega od habsburških nadvojvod in v letih 1903–1905 pisal o izstopajočih osebah evropskih dvorov, tudi o sočnih habsburških škandalih.

V pisanju za odrasle so oživeli dunajski mali ljudje z obrobja, imenitno je opisoval znane tipe vojaka, služkinje, pijanca in falota, kar je zelo prepričljivo v delu Wurstelprater, Klobasičji Prater. To je bil svet daleč od političnih in socialnih nasprotij, brez sledov antisemitizma.

Po prvi svetovni vojni so po svežini in drznosti zasloveli njegovi romani. Kot novinar je bil kratkočasen in včasih oster kot britev. Vedno bolj je pisal o življenju narave. Poleg Bambija sta zaslovela še Pes iz Firenc in Mladost veverice Perri. Pozneje je vse tri zgodbe v risanke prelil Walt Disney. V letih 1930–33 je sodeloval pri štirih zvočnih filmih v Hollywoodu.

Od 1927 do 1933 je bil predsednik avstrijskega mednarodnega združenja pisateljev P.E.N. Iz tega obdobja je tudi delo Pet minut Amerike. V Nemčiji je bil na črni listi umetnikov, njegove knjige so bile prepovedane. Po »anšlusu« ga v Avstriji niso preganjali, saj ga je ščitil ameriški generalni konzul.

Leta 1939 je hči Katja, ki je bila igralka in prevajalka v Švici, uradno izposlovala, da sta se starša preselila v Zürich, vendar je Salten dobil prepoved, da bi še pisal za časopise. Oktobra leta 1945 je njegovo pero zastalo.

Švicarji so znani po svojih jedeh s sirom. Tale enolončnica bo pravi uvod v jesen.

Benediktinski lonec iz samostana Einsiedeln

Za 6 oseb potrebujemo: 3 žlice masla, 500 g čebule, 600 g mletega mešanega mesa, 300 g mehkega sira z zelišči, 500 g pora, sol in poper po okusu

Čebulo zrežemo zelo na drobno. V velikem loncu stopimo maslo, dodamo čebulo, da postekleni, nato še zmleto meso. Dobro prepražimo, da zadiši. Zalijemo z zelenjavno osnovo in kuhamo približno 15–20 minut. Solimo in popramo po okusu. Nato pridamo na tenke obročke zrezan por in kuhamo še 10 minut. Na koncu dodamo še sir. Če ne najdemo primernega sira z zelišči v kockah, lahko vzamemo običajnega in dodamo pest sesekljanih zelišč – peteršilja, krebuljice, majarona, timijana in pehtrana. Ponudimo lahko z dobro polento ali kruhom.

Pa dober tek.