Andreja in Marko Kerč v svojem raju – na Maretovem ranču, družbo pa jima dela psička Tika. / Foto: Tina Dokl

Na Maretovem ranču se čas ustavi

Na obrobju Jelovice, na nadmorski višini osemsto metrov, na območju, imenovanem Talež, se nahaja Maretov ranč, ki je po mnenju mnogih obiskovalcev pravi raj na zemlji.

Talež – Kljub temu da je Maretov ranč skrit v zavetju gozda in od tri do pet minut peš hoje odmaknjen od glavne ceste, po besedah lastnikov Andreje in Marka Kerča tja zaide vedno več domačih in tujih gostov, tudi Avstralci in turisti iz Dubaja ter Amerike. Zakonca Kerč sta ranč s travnikom in dvema hektarjema gozda kupila pred enaindvajsetimi leti. Tedaj je bilo območje popolnoma zaraščeno in je zahtevalo veliko posegov, pred petimi leti pa sta ga odprla za turiste. »Kdorkoli obišče ranč, je navdušen nad zelenim, naravnim in goratim okoljem. V vročih obdobjih je odlično pribežališče, saj je temperatura prijetnejša kot v mestnih središčih,« je pojasnil Marko Kerč in dodal: »Čas se tu metaforično rečeno ustavi, glava odklopi, telo in duša pa sprostita. Tu lahko hodimo bosi, jemo na travi, otroci hranijo in božajo živali – race, koze, goske, zajce, kokoši –, in ravno to so tiste aktivnosti, ki jih sodobni človek potrebuje. Imava srečo, da večjih nevarnosti, kot je recimo aktualni volk, tukaj ni. Tisti, ki pri nas prenočijo, se največkrat ustrašijo popolne tišine, saj je niso navajeni.«

Ko se uzreš naokoli, ranč resnično deluje rajsko. Pogled pritegnejo cvetje in zelišča – od tavžentrože, dišeče perle, rmana, šentjanževke so divje mete, orhideje –, čebelnjak, ki žal ne služi več svojemu namenu, prej omenjene živali, polica s knjigami v naravi, kotiček z mozaiki, slikami, vitražnimi lučkami in drugimi ročnimi izdelki. »Mnogokrat slišiva, da je tukaj kot v raju. Midva pa v šali odgovoriva, da če sta Adam in Eva imela v raju toliko dela, kot ga imava midva na ranču, potem iz njega verjetno nista bila izgnana, temveč sta pobegnila,« se zasmejita Kerčeva, ki na ranču preživita obdobje od prvega maja in vse do konca septembra.

Marsikoga pa poleg lepote preseneti tudi posebnost Maretovega ranča. »Ljudje so v višje ležečih območjih navajeni na kislo mleko in žgance. Midva jima ponudiva drugačno gurmansko specialiteto – polže,« sta povedala Kerčeva, ki sama velike vrtne polže za prehranjevanje tudi gojita. Pravita, da bi jih na leto v idealnih pogojih lahko pridelala tudi do tri tone, a pojasnita, da je polž za gojenje zelo zahtevna žival. »Ugajala bi jim konstantna megla in petnajst stopinj. Vročinski val in prehud mraz jim ne ustrezata, tedaj se zaližejo in ne jedo.« Polž po njunih besedah nima specifičnega okusa, njegovo meso je pusto, je pa za prijetno gurmansko doživetje polža najbolj pomembna prava priprava. »Polži se najprej več kot dve uri kuhajo, da se izločijo iz hišice. Nato jih je treba očistiti in oprati v soli ter kisu. Sledi še dve uri kuhanja na zmernem ognju v v zeliščni juhi, da postanejo mehki. Za končno postrežbo jih pripraviva marinirane, zavite v slanino in pečene v pečici,« sta še zaupala Andreja in Marko Kerč.