Prelomljena obljuba

Aprila leta 2017, deset let po tem, ko je bila sprejeta uredba o državnem lokacijskem načrtu za glavno cesto na odseku Žeje–Vodice, so občani Vodic v času jutranje prometne konice s prehajanjem preko prehoda za pešce prvič protestno zaprli Kamniško cesto. Proteste so nato nadaljevali vsak mesec do poletja, dokler niso s strani ministrstva za infrastrukturo le dobili zagotovila, da bodo do konca leta 2018 zaprosili za gradbeno dovoljenje in gradnjo obvoznice začeli leta 2019 ter jo dokončali leta 2020.

Danes, ko nas od leta 2020 ločijo še manj kot štirje meseci, o začetku gradnje še ni ne duha ne sluha. V tem času Družbi za avtoceste RS še ni uspelo pridobiti niti gradbenega dovoljenja, kaj šele, da bi na terenu že potekala gradbena dela. Zataknilo se je – kje drugje kot – pri dolgotrajnih birokratskih postopkih, ki se vlečejo brez konca in kraja. Za gradnjo 2,2 kilometra dolgega cestnega odseka naj bi bilo treba izdelati poročilo o presoji vplivov na okolje, kar je pogoj za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki je bilo, mimogrede, že pridobljeno pred sedmimi leti, a je v vmesnem času poteklo.

Namesto izpolnjenja obljube o dokončanju obvoznice leta 2020 se zdi vse verjetnejši scenarij, da ceste, ki bi Vodičanom omogočila normalno življenje, še nekaj let ne bo. Vmes pa se polni industrijska cona v Komendi, zaradi katere občani že danes plačujejo visok davek. Razmere se bodo v nekaj letih še poslabšale, in to ne le na Kamniški cesti. Deset tisoč osebnih vozil in 1700 tovornjakov vsak dan prečka Vodice. Povedano drugače: mimo vsake hiše ob Kamniški cesti se vsako minuto v dnevu s hitrostjo najmanj štirideset kilometrov na uro (toliko znaša omejitev) pelje sedem avtomobilov in vsaj en tovornjak.

Predvsem težka tovorna vozila, ki se na ozki cesti komaj srečujejo, vozijo po pločniku, uničujejo infrastrukturo in predvsem ogrožajo varnost šolarjev in drugih pešcev. »Je to kvaliteta življenja, ki jo želimo v Vodicah?« se je nedavno spraševal Branko Bogovič, predsednik civilne iniciative, ki je pred dvema letoma organizirala proteste.

Odgovor je jasen, prav tako rešitev problema, ki pesti lokalno prebivalstvo. Vprašanje je le, kdaj bo katera od vlad prenehala z (lažnimi) obljubami in prešla k dejanjem. Do takrat pa bo vodiška obvoznica živela le na papirju, kot že zadnjih dobrih dvajset let. Državne institucije, za katere se zdi, da so si večkrat v napoto, kot pa da tvorno sodelujejo v dobro državljanov, pa bodo še naprej mlele.