Jeza, bes, srd

Trije izrazi za podobno težko stanje človeka. Jeza je le eno izmed čustvenih stanj. Kot vsa čustva ima tudi jeza pozitivni pomen. Vendar le takrat, kadar mi obvladujemo njo, in ne ona nas. Zdrava jeza je koristna za naš vsakdanjik. To pomeni, da nam jo uspe regulirati, obvladovati. Nam je v pomoč, da pravočasno in zadostno odreagiramo na krivico, ki se nam je zgodila. Biti v stiku z zdravo jezo je zelo dobrodošlo. Zelo slabo je, kadar jeze ne smemo čutiti, enako slabo pa je, ko je je v naših odnosih preveč. Slabo je zato, ker nam uničuje odnose. Pobere nam ogromno energije. Neregulirana, nezdrava jeza nam na dolgi rok uničuje fizično, telesno zdravje. Stereotipno se ženske jezijo bolj zaradi odnosov, moški bolj zaradi zunanjih dogodkov. Npr. ženska se stalno jezi, ker moža ni doma, ker spet ni pobelil stene, ker hodi prehitro, ker je ne posluša, ker cmoka, ker se ne zna lepo obleči, ker preveč pije, ker pogleduje za drugimi, moški pa bentijo na cesti na druge voznike, politiki so cepci, pločnik je neočiščen … Nekaj navedenih vzrokov je res smešnih. Najtežje je doživljati vulkanske izbruhe jeze v naših družinah. Tokrat se ne bomo osredotočili na otroke, ki v takšnih situacijah zamrznejo in le obnemijo. Zelo pogosto ljudje v jezi naredimo dejanja, ki se jih tisti trenutek niti ne zavedamo. Enako je pri izrečenih besedah. Jeza ustvari noro napeto vzdušje, da bi ga lahko z nožem rezal. Niti ne tako redko jezen človek udari drugega in takrat se ta napetost začasno sprosti.

Kako preživeti na drugi strani jezne osebe? Recimo, da se žena jezi in jezi. Zraven doda še vsakodnevno kritiko moža. Ima odličen zgodovinski spomin in točno ve, kaj je mož storil narobe na dopustu pred 18 leti. Točno na tisti plaži. Najprej razumska razmejitev. To je njena jeza, bes ali celo srd. Kadar gre za kronično jezo, mož lahko naredi karkoli – ona bo že dobila nekaj, da se bo jezila. Torej razmejitev. Pomaga, če si rečemo: »V redu, spet se jezi. Ona se jezi.« Naloga mene kot moža je, da ostanem miren. V viharju ne smem izustiti: »Daj se no malo pomiri.« Niti ni koristno, če se na njene očitke začnem braniti in opravičevati. Slabo je tudi, če sam znorim in padem v isti vrtiljak jeze. Potem sta v igri dva risa, ki bosta na koncu obležala vsak na svojem koncu. Zelo nam bom pomagalo, če vemo, da je jeza vedno pokrov za ostala, hujša in bolj boleča čustvena stanja. Jeza, še posebno kronična jeza, je vedno le obramba. Blagodejno bo na jezno osebo vplivalo, če ji damo vedeti, da jo slišimo in čutimo v njeni jezi. Ni treba veliko besed. Dovolj je: »Vidim, da si jezna.« Ali: »Kar sem naredil, te je zelo razjezilo. Oprosti.«

Ljudje so bitja odnosov. Življenjsko ogrožajoče smo jezni, kadar se nam prekine stik z ljubljenim človekom. Takrat se počutimo zavrnjeni, zavrženi, sami. To zelo boli. Mnogo lažje se je jeziti, obsojati, kritizirati kot priznati bolečino, ki razjeda našo dušo.