S sanacijo do velikega prihranka
Dobro leto po podpisu pogodbe med Mestno občino Kranj in konzorcijem družb Petrol, Domplan in Gorenjske elektrarne je energetska prenova dvaindvajsetih stavb v lasti občine končana.
V torek so v uporabo predali tudi novo asfaltno ploščad, ki jo bodo za igro uporabljali učenci OŠ Helene Puhar v Kranju. Ravnatelj Janez Cuderman je razložil, da je šola zunanje igrišče pridobila s pomočjo Janeza Štrosa in njegovega projekta Tudi ti si Angel, v preteklosti pa so s slikarjem sodelovali že pri ureditvi multisenzorne sobe in čutne poti. Vrednost naštetih projektov je nekaj več kot 20 tisoč evrov.
Kranj – V Kranju so pred kratkim končali projekt energetske prenove 22 stavb v lasti občine, večinoma vrtcev in šol, za kar je Mestna občina Kranj junija lani podpisala petnajstletno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu s konzorcijem družb Petrol, Domplan in Gorenjske elektrarne. S 6,2 milijona evrov (brez DDV) vrednim projektom, ki je potekal po principu energetskega pogodbeništva, so zagotovili 2.274.000 kWh letnega prihranka toplotne in električne energije oziroma okoli 400 tisoč evrov (brez DDV) na leto.
Ob tem se bodo izpusti toplogrednih plinov na letni ravni zmanjšali za 1231 ton, so poudarili na predstavitvi prvih rezultatov energetske sanacije, ki je v torek potekala na Osnovni šoli Helene Puhar v Kranju, eni od desetih stavb, na katerih so izvedli celovito energetsko sanacijo. Med njimi sta bila tudi občinska stavba in Prešernovo gledališče Kranj. Na preostalih dvanajstih objektih, med drugim tudi na Gradu Khislstein in v mestni knjižnici, so izvedli posamične ukrepe za energetsko učinkovitejšo rabo energije in energetsko upravljanje.
»V Mestni občini Kranj želimo z izvedenim projektom energetske sanacije predvsem vrtcev in šol postati in ostati vodilna občina na področju energetskih prenov,« je poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec. »Finančni prihranki, ki so res veliki, okoli 400 tisoč evrov letno, niso tako pomembni, bolj pomembno za nas in naše zanamce se nam zdi, da smo s tem prispevali k ohranjanju in izboljšanju narave in okolja, v katerem živimo. Če ponazorim v številkah: zaradi energetske sanacije bo manj približno 1300 ton izpustov toplogrednih plinov na leto, kar pomeni okoli 150 hektarov gozda oziroma 65 tisoč dreves,« je dejal župan in dodal, da so prav zato na petih objektih tudi preuredili ogrevalne sisteme na obnovljive vire energije. Kot je napovedal, bo občina na podlagi pozitivnih izkušenj do konca leta objavila nov razpis za energetsko sanacijo še najmanj desetih objektov v njeni lasti.
Jože Torkar, direktor energetskih rešitev v Petrolu, je povedal, da je šlo za izredno obsežen projekt, v okviru katerega so prenavljali tako ovoje stavb kot stavbno pohištvo in izvajali druge tehnološke ukrepe, z njim pa kranjska občina zagotovo ostaja vodilna na tem področju. Bila je tudi pionirka na področju energetskega pogodbeništva, saj je že leta 2001 kot prva slovenska občina s Petrolom sklenila 15-letno koncesijsko pogodbo, ki je prinesla celo višje prihranke od načrtovanih. »V 15 letih se je na devetih objektih prihranilo kar za tri leta porabljene energije. Če poenostavimo, je občina te objekte tri leta ogrevala zastonj,« je razložil.
V naložbo energetske prenove 22 stavb so zasebni partnerji investirali 3,2 milijona evrov, občina 900 tisoč evrov, 2,25 milijona evrov pa je bilo nepovratnih sredstev iz programa evropske kohezijske politike. Skupna ogrevana površina energetsko posodobljenih objektov je 68.450 kvadratnih metrov. Med drugim je bilo saniranih 13.300 kvadratnih metrov fasad, 12.300 kvadratnih metrov streh in zamenjanih 5200 kvadratnih metrov oken in vrat.