S šolo ni nihče povsem zadovoljen

Kakšno šolo želijo starši, je bil naslov pogovornega večera v Preddvoru, gosta pa dva predstavnika sveta staršev in ena učiteljica. Dvorano, kjer bi pričakovali večino staršev šolskih otrok, so napolnile zlasti učiteljice.

Preddvor – Gosta pogovornega večera, ki jih v Preddvoru vodi Ivka Sodnik, sta bila dva predstavnika staršev, David Rupnik iz Cerkelj, predsednik Aktiva sveta staršev sedmih osnovnih šol pod Krvavcem, in predsednik sveta staršev preddvorske šole Minko Križnar, ob njiju pa še dolgoletna preddvorska učiteljica Francka Planinc. Izhodišče pogovora je bil program Za prihodnji razvoj slovenskega šolstva, ki so ga za boljšo šolo predlagali aktivi staršev in predlaga izboljšave v sedmih točkah: urediti učne načrte, vzpostaviti sistem zagotavljanja kakovosti v osnovni šoli, zagotoviti stabilno in celovito učbeniško politiko, okrepiti vzgojno vlogo šole, zagotoviti pravočasno obravnavo in enotne kriterije za otroke s posebnimi potrebami, uravnotežiti upravljanje osnovnih šol, okrepiti partnersko vlogo staršev v šolskem sistemu.

Danes s šolo ni nihče povsem zadovoljen, ugotavljajo sogovorniki, vendar pa so si bili enotni, da je slovenska šola sicer dobra, da je dobrih tudi večina učiteljev, motijo pa nekatere pomanjkljivosti. Veliko šolskega dela se z domačimi nalogami prenaša domov, česar pa mnogi starši ne zmorejo, predvsem tisti iz izobrazbeno in ekonomsko prikrajšanih družin, je menil David Rupnik. Domača naloga mora biti utrjevanje znane snovi, ne pa nekaj novega, je prepričana učiteljica matematike Francka Planinc, znana po tem, da daje veliko domačih nalog. Utrjevanju snovi pripisuje velik pomen, kar pa je ob današnjih prenatrpanih učnih načrtih težko. Obravnava snovi se tudi spušča iz višjih v nižje razrede, že sicer se šola za otroke začne leto dni prej, stopnja zrelosti otroka pa temu ne sledi, pa pravi Minko Križnar, ki ob učnih načrtih razmišlja tudi o tem, da bi morali imeti učitelji neko strokovno institucijo, ki bi jim pomagala pri dialogu z ministrstvom. Učiteljske zbornice sicer ni, a učiteljice med občinstvom so menile, da obstajajo strokovne študijske skupine, tudi prek združenja učiteljev lahko vplivajo na učne načrte. Za tiste, ki menijo, da se starši preveč vmešavajo v stroko, David Rupnik poudarja, naj učne načrte sicer pripravlja stroka, vsi ostali pa imajo pravico o njih povedati svoje mnenje in predloge, ki naj jih potem stroka prefiltrira in po presoji upošteva. Beseda je bila tudi o merilnikih in kazalnikih kakovosti šole, za katere sobesedniki menijo, da so v dokumentih opredeljeni, le treba jih je vzeti v roke. Kaj je dobra šola, je k razpravi spodbudila Ivka Sodnik. To je šola, ki otroke socializira, jih nauči učiti se, spodbuja k učenju in vedoželjnosti, kjer so odnosi dobri. V preddvorski šoli so naredili anketo med učenci, učitelji in starši, kaj so skupne vrednote dobre šole. Pri vseh skupinah so na prvem mestu dobili odgovor, da so to dobri medsebojni odnosi. Dobra šola je tista, v katero radi hodijo učenci in učitelji. Ena od mednarodnih raziskav sicer kaže, da med vsemi otroci iz evropskih držav ravno slovenski najbolj neradi hodijo v šolo. Udeležencem se zdi pomembno predvsem, da so odnosi med vsemi odraslimi v šoli dobri, saj se sicer otroci ne počutijo varne. Spregovorili so tudi o vzgojni moči šole. Ob iztočnici, da se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pod ministrom Slavkom Gabrom vzgojna vloga šole opustila, so učiteljice iz občinstva poudarile, da v šoli vedno tudi vzgajajo. Pri tem pa bi si želele več zaupanja staršev. Več zaupanja, dogovarjanja, sodelovanja ... V tej smeri bi morali krepiti odnose med šolo in starši, je povzela Ivka Sodnik. Učitelji niso slabi, starši pa ne njihovi nasprotniki, tudi predlogi iz programa za ureditev šolskega sistema, ki so ga pripravili starši iz 250 šol in 17 regijskih aktivov staršev, so dobronamerni in jih priporoča v branje. Šola je kot stroj, je v inženirski maniri sklenil David Rupnik: biti mora dobro načrtovan, dobro narejen in z ljubeznijo vzdrževan!