V čebelarskem domu v Brodeh so odprli čebelarsko zbirko. / Foto: Gorazd Kavčič

Zgodba kranjske sivke

V čebelarskem domu v Brodeh so ob izteku projekta Med-o-vita odprli čebelarsko zbirko, dislocirano enoto Loškega muzeja.

Brode – V projektu, ki od lani združuje Čebelarsko društvo Škofja Loka, LAS loškega pogorja, Razvojno agencijo Sora, Sožitje Škofja Loka in Loški muzej, so v prvi fazi uredili čebelarsko učno pot, uredili zeliščni vrt, ki ga obdelujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju iz društva Sožitje, za mlajšo generacijo ponudili sestavljanko (puzzle), vzpostavljajo turistični produkt Čebelar za en dan, poleg tega pa so navezali stike s čebelarji z Idrijskega, Koroškega in hrvaškega Labina in jih tudi obiskali, je ob odprtju nove muzejske zbirke v kletnih prostorih čebelarskega društva povedal predsednik loških čebelarjev Aleš Demšar. Dodal je, da je projekt prinesel tudi veliko novih poznanstev.

Za muzejsko zbirko, ki je zaokrožila projekt, je udeležencem čestital podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. »Prav je, da našo dediščino negujemo in jo predstavljamo sebi in drugim, to je svojevrstna promocija slovenskega čebelarstva, ki kaže, da čebelarji ne gledamo le na pridelek, pač pa se zavedamo pomena čebel za naravo in človeka, opozarjamo pa tudi na ogroženost čebel,« je poudaril govornik. Pomena čebelarstva za človekov obstoj nasploh se zavedajo tudi drugi sodelavci projekta. Kustosinja zbirke Mojca Šifrer Bulovec iz Loškega muzeja je predstavila, kako je s sodelavci pripravljala zbirko in kaj se je pri tem naučila o čebelah, ki pomagajo preživeti človeku in drugim živim bitjem. Zato so poleg predstavitve čebelje družine, njenega razvoja, pridelkov in izdelkov predstavili tudi velik pomen čebel pri opraševanju rastlin, kar pripomore k pridelavi kar tretjine hrane za človeka in živali. Zato tudi s sliko in komentarjem ob njej razstava opozarja na problematiko ogroženosti čebel zaradi onesnaževanja in klimatskih sprememb. Zbirka, ki so jo naslovili Tle se špeglajte lenuhi, po tej mali, marni muhi! prikazuje tudi vlogo čebel v slovenski kulturni dediščini. Panjske končnice so nekaj posebnega v evropski kulturni dediščini, medičarska in lectarska obrt pa ustvarjata izjemne izdelke. Na Loškem so to nunski lect, mali in dražgoški kruhek. Razstavo je z zahvalo vsem, ki so prispevali k odprtju nove dislocirane muzejske zbirke, odprl škofjeloški župan Tine Radinja.