Komunalne storitve v javne roke

Škofjeloški občinski svetniki so razpravljali, kako naj bo v prihodnje urejeno izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Zdaj imajo za oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in gospodarjenje z odpadki urejeno koncesijo, podeljeno zasebnemu podjetju Loška komunala.

Škofja Loka sodi med štiri občine v Sloveniji, ki imajo za gospodarske javne službe sklenjeno koncesijo z zasebno družbo.

Škofja Loka – Koncesija Loški komunali se bo z novim letom iztekla, podaljšati je ni več mogoče. Drugi razlog, da v občini razmišljajo o novem konceptu ureditve teh gospodarskih javnih služb, pa je normativni: odkar je pravica do pitne vode zapisana v ustavo, s tem pa se ne more ukvarjati zasebno podjetje. Pred obravnavo koncepta organizacije obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini so se svetniki o tej temi posvetovali na delavnicah, župan Tine Radinja napoveduje, da bo tak neformalen posvet sklical še enkrat pred drugo obravnavo, saj informacij in izmenjave mnenj o tej temi ni nikoli dovolj. To je pomembno tudi zato, ker želijo z novim konceptom dolgoročneje urediti izvajanje omenjenih služb. Treba pa je najti tudi kratkoročno rešitev, saj imajo na voljo le še malo časa.

Več možnih konceptov upravljanja je svetnikom razložil Boštjan Ferk iz Inštituta za javno zasebno partnerstvo. Te službe so lahko organizirane prek režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja ali s podelitvijo koncesije. Trenutno Škofja Loka sodi med redke občine v Sloveniji, ki imajo te službe urejene s koncesijo z zasebnim podjetjem. Dolgoročno naj bi tudi v Škofji Loki ustanovili javno podjetje, za kratkoročno do srednjeročno ureditev pa kot najbolj optimalno predlagajo horizontalno (pogodbeno) »in-house« razmerje s katerim od javnih podjetij. Za ta namen se kot primerni (lokacijsko in glede na kapacitete, izkušnje in sposobnost) lahko identificirata Komunala Kranj in Javno podjetje Vo-Ka Snaga, navaja poročilo inštituta. Izvajanje teh javnih služb, zlasti pa oskrbe z vodo, skozi javno podjetje ohranja javni nadzor nad čedalje pomembnejšo javno dobrino, vodo.

V razpravi so zlasti opozicijski svetniki navajali, da bi morali omenjene gospodarske javne službe urediti že prej, ne šele tik pred iztekom koncesijske pogodbe. Slišati je bilo tudi predlog, da bi občina od lastnikov kupila Loško komunalo in tako do konca mandata prišla do lastnega javnega podjetja. Nekateri oporekajo predlogu, da bi loške komunalne službe prevzela katera od sosednjih, češ da morajo biti te stvari urejene doma, kar je zlasti pomembno pri intervencijah. Eden od predlogov je bil, da bi bilo javno podjetje stoodstotno v lasti občine, saj bi kot manjša občina v okviru kakega večjega komunalnega podjetja ne imeli dovolj glasovalnih pravic. Sprejemljiva rešitev bi bila tudi javna služba v sodelovanju s sosednjimi tremi občinami. Naposled so prvo branje sklenili s sklepom, da se javne službe varstva okolja na območju občine dolgoročno zagotovijo v obliki javnega podjetja, v prehodnem obdobju pa z vzpostavitvijo notranjega koncesijskega razmerja na podlagi sklenitve neposredne notranje koncesijske pogodbe z javnim podjetjem.