Kaj se dogaja v EU

Kako bolje razumeti dogajanje ob oblikovanju nove Evropske komisije? Kaj se zdaj dogaja v Nemčiji? Kakšen je pomen osrednje evropske osi Pariz–Berlin? In njeno razmerje z drugimi članicami EU?

Odgovarja Enrico Letta

Politolog in politik Enrico Letta se je udeležil tudi letošnjega Blejskega strateškega foruma. Kako gleda na aktualni proces izbire nove Evropske komisije? »Na volitve gledam širše, ne gre le za Evropsko komisijo, ampak tudi Evropski parlament in druge institucije. Spopasti se morajo z izzivom, ki je popolnoma nov: in to je, da živimo v zelo čudnem protislovju: po eni strani smo na vrhuncu blaginje in napredka ter miru, hkrati pa smo na vrhuncu črnogledosti. Mislim, da je to največji izziv. Nobeni komisiji doslej se ni bilo treba spoprijemati s čim podobnim, ukvarjali so se z drugimi izzivi. Današnji položaj je po eni strani političen, po drugi družben in tudi zelo psihološki: gre za kolektivno psihologijo. Po eni strani živimo v času največje blaginje v zgodovini Evropi, hkrati pa smo nesrečni in črnogledi, seveda so med državami razlike. Kako preseči to protislovje? Po mojem mnenju je zato naloga za prihodnjih pet let, kako doseči spravo z ljudmi. Evropski voditelji se morajo več pogovarjati z volivci kot izvoljeni predstavniki. Evropske institucije običajno delujejo v sistemu in s sistemi, pomembno pa je, da se ta diskurz obrne proti volivcem. Če me vprašate, kateri je ključni izziv, je po mojem mnenju ta: kako preseči to protislovje in spodbuditi Evropejce, da bodo bolj optimistični.« Letta pojasni tudi, kaj se zdaj dogaja v Nemčiji. »Kar se tiče Nemčije, je po mojem mnenju pomembno poudariti to, da je v zelo posebnem, edinstvenem obdobju. Mislim, da je edina na Zahodu, ki je sprejela okoli milijon prebežnikov v zelo kratkem obdobju, nobena druga država ni v takem položaju. Nemčija je te begunce sprejela trajno, ne le začasno. Tega ni naredila ne Italija ali Španija in Francija. To, kar se dogaja v Nemčiji, je močno povezano s to zgodovinsko odločitvijo. To odločitev je bilo težko sprejeti, izvesti in tudi nadzorovati njene posledice. Vseeno pa mislim, da je bila to za Nemce pravilna odločitev, in sicer zaradi enega samega razloga: demografija v Nemčiji je katastrofalna, podobno kot je tudi v Italiji in Španiji, edino Francija med velikimi državami ima dokaj dobro demografijo. Nemci so se s sprejetjem prebežnikov odločili za okrepitev gospodarstva in produktivnosti. Taka odločitev na začetku terja visoko ceno, integracija je zelo zahteven proces. Nemčija je plačala to ceno tudi s krvjo, ne smemo pozabiti žrtev nestrpnih napadov, in z velikimi napetostmi. Tudi izidi volitev v Brandenburgu in na Saškem pred dnevi so povezani z napetostmi. Nemci se skušajo spopasti s posledicami tega. Ne morem si niti zamisliti, kako bi se, recimo, Italija spopadla s posledicami odločitve, da bi sprejela milijon prebežnikov. Imamo Salvinija s 34-odstotno podporo, pa imamo le nekaj tisoč migrantov in prebežnikov. Nemčija pa jih je sprejela okoli milijon. Nemci so sredi zelo težavnega in zapletenega procesa, kar moramo razumeti in si želeti, da jim uspe uspešno izvesti proces integracije, ker bo to vzor drugim …« (Vir: Ksenja Tratnik, MMC RTV SLO)

Os Pariz–Berlin

Enrico Letta pojasni tudi aktualni pomen osi Rim–Berlin v odnosu do drugih članic EU. »Menim, da je EU v iskanju novega ravnovesja sil, delno je to tudi posledica brexita. Podcenjujemo to, da je bilo tudi Združeno kraljestvo vedno del gonila EU-ja. Kot se spominjam iz časov, ko sem bil del politike, je bil London vedno za širjenje Unije, liberalizacijo ... Vedno so bili aktivni. Brexit je spremenil veliko, tudi glede ravnovesja sil. Smo v obdobju, ko Nemčija in Francija razmišljata, kakšno je lahko njuno zavezništvo v prihodnje. Mislim, da morata spremeniti svoj pristop, ker si je nemogoče prestavljati povezavo 27 držav, v kateri pa odločata le dve, to je jasno. To so dale jasno vedeti baltske države in višegrajska skupina ... Francija in Nemčija lahko svoj vpliv razvijata v smer pozitivnega sklepanja dogovorov in pomagata v procesih odločanja na način, da so vsi odločevalci vključeni. Hkrati pa je tudi jasno, da ne moreta vseh predlogov dati Nemčija in Francija, potem to ne bo delovalo. Mislim tudi, da sta ti dve državi dobro odigrali svojo vlogo v pogajanjih po evropskih volitvah o imenovanju na ključne položaje. Druge države bi se morale zamisliti nad tem, kako so sodelovale v teh pogajanjih, saj so na koncu izgubile igro.«

Kaj pa »upskirting«?

»Termin upskirting skriva gnusen vdor v zasebnost žensk. In odločena sem, da se bom s tem spopadla in spremenila pravno stanje.« Tako je nedavno zatrdila nemška pravosodna ministrica Christine Lambrecht. In za kaj gre? Za prepoved skrivnega snemanja žrtev pod krilom brez njihove vednosti … Hm.