Ribe, ki so jih ujeli v okviru ribolovnih dnevov v Krokodilnici in Ledvički, so prenesli v sosednjo Čukovo jamo (na sliki). / Foto: Primož Pičulin

Ribolovni dnevi

Na bobovških jezercih Krokodilnica in Ledvička so od petka do nedelje potekali prvi ribolovni dnevi z namenom, da se zmanjša količina rib in izboljšajo pogoji za druge vodne organizme.

Bobovek – V Čukovi jami je ribolov stalno prisoten, v Krokodilnici in Ledvički pa je z novima Uredbo in Odlokom o zavarovanju območja ribolov prepovedan, saj sta ti dve jezerci namenjeni naravnemu razvoju. Zaradi nekdanjih aktivnosti so ribe, ki sicer popestrijo vodo, hkrati pa imajo tudi negativne vplive na ekosistem, prisotne v vseh jezercih. »Krapi med prehranjevanjem dvigujejo mulj, zato se ob tem v vodo sproščajo hranilne snovi, voda je kalna, vodne rastline pa se težko ukoreninjeno. Plenilske ribe se hranijo z vodnimi organizmi, kot so ličinke kačjih pastirjev, mrest in paglavci dvoživk, vodni hrošči in druge živali. Zaradi tega je združba vodnih organizmov v vodah z ribami praviloma revnejša,« je pojasnila Sonja Rozman iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj, ki se je skupaj z lastniki glinokopnih jezerc družino Zabret odločil, da z ribolovom zmanjšajo količino rib v jezercih, kar omogočata tudi Odlok in Uredba. »Naša želja je uporaba Krokodilnice v namene komercialnega ribolova. Vsak korak, ki ga naredimo skupaj z zavodom, je dokaz, da zmoremo najti skupni dogovor, ki bo prispeval k razvoju in nadzoru tega območja,« je dejal eden od lastnikov Metod Zabret.

V ta namen so s podporo Mestne občine Kranj in ministrstva za okolje in prostor kot ustanovitelja naravnega rezervata izvedli tri ribolovne dneve, pri čemer so jim strokovno pomagali člani Ribiške družine Kranj. »Na žalost je bil odziv pod pričakovanji in tudi vsi, ki so se prijavili, niso prišli. Morda smo naredili premalo promocije, a ker je bilo prvič, smo bili previdni, da ne bi prišlo preveč ribičev, nazadnje pa jih je bilo bolj malo. A ne glede na to smo dobili vtis o stanju rib v Krodkodilnici z ribiškega vidika, povezali smo se lastniki, ribiči in naravovarstveniki in nekaj naredili skupaj, čeprav se včasih ne strinjamo o vsem. Ob koncu smo se tudi pogovarjali o načrtih za naprej in se dogovorili, da skupaj iščemo rešitve, s katerimi bomo vsi zadovoljni,« je povedala Rozmanova in dodala še, da so se odzvali štirje ribiči, ki so skupaj ujeli 13 rdečeperk, 16 rdečeok in enega navadnega ostriža. »En ribič je poročal o večjem krapu, ki pa se mu je izmuznil, eden pa o ščuki, ki se prav tako ni pustila ujeti. Najuspešnejši ribič, ki je nagrajen z ribolovnimi dovolilnicami za Čukovo jamo, je ujel osem rdečeok in tri rdečeperke. Ujete ribe smo prenesli v sosednjo Čukovo jamo, tujerodnih pa tokrat nismo ujeli,« je sklenila Sonja Rozman.