Najlepše stvari so zastonj

Geograf in pevec po srcu Igor Drnovšek iz Škofje Loke je na potopisnem in domoznansko obarvanem večeru v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču predstavil edinstvena doživetja slovenske narave.

Tržič – Igor Drnovšek je svoja doživetja, ki so se v zakladnico spomina shranjevala nekaj desetletji, zapisal v lani izdano delo Najlepše stvari so zastonj. Gre za vodnik po 42 doživetjih po manj znanih in manj obljudenih krajih Slovenije. »V meni je tlela želja, da tisto, kar sem sam doživel, predstavim še drugim in jim ponudim priložnost, da to doživijo tudi oni,« je pojasnil Drnovšek, ki svoj prosti čas v naravi preživlja že od mladih nog. Doživetja je avtor razvrstil od tistih najlažjih, za katera ne potrebuješ izkušenj, do zahtevnejših, ki predvidevajo nekaj dodatnega znanja, ter jih združil v skupine po pokrajinah.

Na predavanju v Tržiču je predstavil nekatere poti, za katere pravi, da niso namenjene osvajanju velikih vrhov, ampak usmerjajo k prezrtim kotičkom, kot sta na primer rudnik mangana na Begunjščici in planina Pungrat pod Košuto. V knjigi popisuje tudi Grintovec, Krnsko jezero, slap Brinta, Veliko planino in mnoge druge zanimive kraje. »Narava ima svojo moč, in če si vzamemo čas zanjo, smo bogato nagrajeni. To nakazuje tudi naslov, ki pravi, da so najlepše stvari zastonj,« je pojasnil Drnovšek, ki v naravi opaža več pohodnikov kot pred desetletji, tudi družin z otroki. »Po drugi strani pa, ko se nedeljskega dopoldneva vračam s ture in se peljem mimo velikih trgovskih centrov, vidim polna parkirišča. Kar nakazuje, da nemalo ljudi doživetja išče v trgovinah, a ta doživetja so prazna in ne vodijo v pravo smer.«

Življenje nam nemalokrat daje občutek, da prostega časa nimamo, a kot meni sogovornik, resnica ne tiči v pomanjkanju časa. »Verjetno gre le za lenobnost in dejstvo, da se težko odrečemo udobju domačega kavča. Zavedati pa se moramo, da nam bo tudi le polurni sprehod v naravi dal mnogo več od poležavanja, predvsem zadovoljstvo,« pravi Igor Drnovšek in sklene, da smo ljudje neizbežen del narave. »Tudi ko se od nje oddaljimo in živimo v tehničnih in umetnih okoljih, ji vseeno pripadamo. Narava slej kot prej od nas zahteva, da se ji približamo, če ne prej, pa zagotovo tedaj, ko želimo stopiti v stik s samim seboj, saj ta stik lahko doživimo le preko nje.«