V negotovosti ambiciozno, a previdno
Na šestem poslovnem zajtrku banke NLB so bančniki in gospodarstveniki razpravljali o poslovanju v času digitalizacije, predsednik uprave Blaž Brodnjak pa se je razgovoril tudi o razmerah v banki po končani privatizaciji in izzivih, ki jih čakajo v času pričakovanega ohlajanja gospodarstva.
Brdo pri Kranju – V NLB so minuli četrtek pripravili prvi letošnji poslovni zajtrk, ki ga bodo do konca leta organizirali še v nekaterih preostalih večjih mestih po Sloveniji. Beseda tokratnega zajtrka, ki so ji prisluhnili tudi številni gospodarstveniki s področja Gorenjske, je pod naslovom Obrazi posla, odrazi časa tekla o prihodnosti poslovanja in zaposlovanja v času digitalizacije, robotizacije in avtomatizacije, ki smo jim priča.
Brodnjak svetuje previdnost
V ta čas NLB vstopa z zaključenim privatizacijskim procesom, potem ko je država prodala delnico manj kot 75 odstotkov lastniškega deleža, pri čemer predsednika uprave banke Blaža Brodnjaka veseli predvsem, da banka lahko odslej posluje brez omejitev ter da dnevna politika ne bo več imela vpliva na posel. Po drugi strani pa četrtinski delež države, kot poudarja, zagotavlja, da bo sedež banke še naprej ostal v Ljubljani in ne bodo postali del kakšne večje mednarodne bančne skupine. Brodnjak verjame, da bo delež banke v rokah slovenskih državljanov z leti še rasel, še posebno ob rasti delnic in 13-odstotnem dividendnem donosu, kakršnemu smo bili priča v zadnjem letu. »Prepričan sem, da bomo v desetih letih Slovenci spet večinski lastniki te banke, saj je to edina banka v Sloveniji, katere delnice lahko kupite na ljubljanski borzi,« je ob tem še dodal prvi mož NLB, ki se je dotaknil tudi aktualnih razmer na trgu in ohlajanja gospodarstva.
Da do ohlajanja prihaja, je jasno, vprašanje je le, ali je pred nami le trenutna nestabilnost ali večja recesija. Če ameriški trgi še dosegajo rast, pa smo priča stagnaciji v Nemčiji in Italiji, ki sta pomembna trga za Slovenijo. Brodnjak zato v negotovih razmerah svetuje ambicioznost, hkrati pa tudi previdnost.
Opozoril je tudi na nevarno mešanico inflacije, ki znaša 2,4 odstotka, in negativnih obrestnih mer. »To je poseben primer, zavedati se moramo, da se soočamo z erozijo prihrankov naroda,« je Brodnjak opozoril na to, da realna kupna moč denarja na bankah pada in da je ob nadaljevanju tovrstnega trenda v Evropi ogrožen tudi sitem pokojninskega varčevanja in varčevanja nasploh.
Tudi o prihodnosti dela
Zanimiva vprašanja sta odprla tudi dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve in dr. Aleksander Zadel iz kadrovske agencije Competom. Stojan je opozoril na problem napovedovanja prihodnih kriz. A kot pravi, imamo v Sloveniji 11. najbolj kompleksno gospodarstvo na svetu, kar pomeni, da se bomo tudi bolje odzvali na morebitne krize. Zadel pa se je spraševal o prihodnosti trga dela in skozi zabaven nastop opozoril na razlike med generacijami, ki se odražajo tudi na delovnem mestu. Na vprašanje, ali nam bosta digitalizacija in avtomatizacija odnesli delo, pa odgovarja: »Delo bo tudi v prihodnje, vprašanje pa je, ali bo takšno, ki ga bom hotel in zmogel opravljati.«
Ob zaključku dogodka pa sta Andrej Meža, direktor poslovanja z malimi in srednjimi podjetji v NLB, in direktor Loških mesnin Mitja Vodnjov razpravljala o izzivih podjetij ob problemu pomanjkanju kadrov, pridobivanju sredstev in vzpostavljanju prijetnega delovnega okolja, ki so ključni za razvoj podjetij. O slednjem je Vodnjov povedal: »Razvoj je včasih tudi to, da znaš stopiti korak nazaj in se prilagoditi potrošniku. V našem primeru to pomeni tudi to, da se naučiš delati klobase po starem, kot so jih delali naši dedi.«