Vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji se je od leta 2017 do danes dvignila s 123 milijard na 160 milijard evrov. / Foto: Tina Dokl

Razgrnili modele vrednotenja

Na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin že lahko poiščete poskusno izračunano vrednost svoje nepremičnine na podlagi predloga novih modelov vrednotenja. Te so javno razgrnile tudi občine.

Sistem množičnega vrednotenja so prenovili z novim zakonom, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti v prejšnjem zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin, na katere je leta 2013 opozorilo ustavno sodišče. V NSi pa menijo, da je tudi novi zakon v neskladju z ustavo, zato so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno njegove ustavnosti.

Kranj – Od torka po občinah poteka javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja nepremičnin, ki so ga pripravili na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs). Ta je bil obenem objavljen na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin, kjer lahko uporabniki dostopajo tudi do poskusno izračunanih vrednosti nepremičnin, pri čemer so zajeti podatki na dan 27. junij 2019. Podatki o vrednosti so javni in jih je možno poiskati na podlagi naslova za enodružinske hiše oz. na podlagi številke stanovanja za stavbe z etažno lastnino. Zainteresirani lahko sicer mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja posredujejo do 15. novembra, pojasnjujejo na Gursu.

Lastniki nepremičnin lahko Gursu podajo le pripombe na modele vrednotenja in občinam predlagajo spremembo vrednostnih ravni oziroma con, medtem ko se na izračunano vrednost nepremičnin še ne morejo pritožiti, saj se modeli vrednotenja in sami izračuni vrednosti nepremičnin še lahko spremenijo, je razložil Dušan Mitrović, direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin na Gursu.

»Vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji se je od leta 2017 do danes dvignila s 123 milijard na 160 milijard evrov. Nekatere nepremičnine bodo tako vredne tudi dvajset, trideset ali štirideset odstotkov več kot glede na stare modele,« je ob tem napovedal. Največje spremembe se kažejo predvsem pri stanovanjskih hišah in stavbnih zemljiščih, pri katerih so se cene v zadnjih letih najbolj zvišale. Lokacijsko se bo najbolj povečala vrednost nepremičnin na najboljših lokacijah, kot so območje Ljubljane s primestnimi občinami, Obala in turistična območja.

Po 45-dnevnem roku za podajo pripomb na predlagane modele se bodo do njih najprej opredelile občine, na Gursu pa bodo modele po potrebi prilagodili. Vlada bo končni predlog modelov potrdila do konca marca 2020, nakar bodo na podlagi ažuriranih podatkov nepremičninam določene posplošene vrednosti. Prvega aprila prihodnje leto bo tako vsak lastnik po pošti prejel t. i. zbirno potrdilo o posplošenih vrednostih njegovih nepremičnin, ki bo uradni dokument. Posplošena vrednost, ki bo nepremičninam pripisana na ta dan, se bo lahko razlikovala od danes objavljenega poskusnega izračuna. Šele po 1. aprilu bo možno tudi uveljavljanje posebnih okoliščin za posamične stavbe, kot je na primer izredno neugodna mikrolokacija ali močno poškodovana struktura stavbe.

Na Gursu so za namen pridobivanja pripomb oz. predlogov in podajanja informacij javnosti odprli več komunikacijskih kanalov – klicni center na telefonski številki 080 20 09, elektronski naslov vrednotenje@gov.si, občanom so na voljo spletni portal www.mnv.e-prostor.gov.si z vsemi podatki in dokumentacijo ter Gursovi uslužbenci na 41 lokacijah geodetskih pisarn, je pojasnil generalni direktor Gursa Tomaž Petek. Kot je še ocenil, sta v tokratnem ciklu množičnega vrednotenja tako razpoložljivost kot kakovost podatkov bistveno boljša kot v preteklem.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je razložil, da je v Sloveniji 6,5 milijona nepremičnin, 1,2 milijona delov stavb in nekaj več kot pet milijonov zemljiških parcel, zato je geodetska uprava po njegovem mnenju opravila zares obširno delo. »Slovenija množično vrednoti nepremičnine od leta 2006 naprej, zdajšnji modeli pa so najboljši doslej,« je prepričan Zajc. Posplošene vrednosti nepremičnin se uporabljajo v najrazličnejše namene, v prihodnosti morda tudi za nepremičninski davek. »Kako bo vrednotenje vplivalo na razne socialne transferje, je treba vprašati na ministrstvo za delo. Po mojih informacijah ne bo večjega vpliva,« je dodal minister.