Sejem si je ogledal tudi predsednik vlade Marjan Šarec. / Foto: Tina Dokl

Šarec za višjo samooskrbo

Šarec se je na komendskem sejmu zavzel za višjo samooskrbo slovenskega kmetijstva, poudaril pa je tudi problem prepoznega predajanja kmetij mlajšim prevzemnikom.

Komenda – Jesenski kmetijsko obrtni sejem v Komendi je minuli konec tedna privabil okoli sedemsto razstavljavcev, ki so dodobra napolnili osem velikih šotorov in petdeset tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin na območju komendskega hipodroma. Kot je povedal predsednik Konjeniškega kluba Komenda Lojze Lah, so tudi letos posebno skrb namenili kmetijstvu, ki je rdeča nit sejma že od začetka. V času, ko v hribovite predele vse bolj vstopa tudi kmečki turizem, je marsikje premalo možnosti za strojno obdelavo, je poudaril Lah. »Tu bi bile potrebne tudi državne spodbude in olajšave za lažje delo,« je povedal Lah in dodal, da bi »večji poudarek morali namenjati mladim družinam, ekološkemu kmetovanju, pridelavi in predelavi, kmečkemu turizmu in s tem v zvezi prometu, varnosti …«

Osrednji med sicer številnimi gosti, ki so se v petek udeležili slavnostnega odprtja, je bil predsednik vlade Marjan Šarec, ki je poudaril, da je kmetijstvo v Sloveniji pomembna panoga, čeprav se mnogi tega ne zavedajo. Poudaril pomen višjega nivoja samooskrbe. »Pomembno je, da se začnemo zavedati, da je tisto, kar je pridelano doma najbolj zdravo in da tudi s tem, ko jemo domačo hrano, pomagamo slovenskim pridelovalcem,« je dejal Šarec, ki je opozoril na problem visoke povprečne starosti slovenskega kmeta, ki je 57 let. Kot je dejal, je treba kmetije predajati pravi čas, kmete pa usposabljati in izobraževati. Med težavami slovenskih kmetov pa je poudaril tudi birokracijo, ki je po njegovih besedah včasih popolnoma nerazumna, evropski razpisi pa zahtevni. Kot je dodal, izzivov na področju kmetijstva ne bo zmanjkalo, se jih pa v vladi na čelu z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec zavedajo in se z njimi spopadajo.

Sejem je obiskal tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek, ki je poudaril potrebo po večji uporabi sodobnih informacijskih tehnologij v kmetijstvu, ki ne smejo imeti negativnih posledic za okolje: »Z inovacijami in uporabo digitalnih tehnologij se lahko hitreje odzivamo in soočamo s posledicami klimatskih sprememb, tako na strani blaženja kot tudi prilagajanja na potencialne posledice.«

V treh sejemskih dneh je bil obiskovalcem poleg pestre sejemske ponudbe na voljo tudi zanimiv spremljevalni program, različna predavanja in predstavitve, tako zabavne kot tiste z izobraževalno vsebino.