Tanja Ribič in Goran Rukavina

Tanja ali komet

Ko po slabi uri in pol Tanja Ribič na odru stand up muzikala premeče kulisne črke, dobi naslov stand up muzikala, ki smo si ga v petek zvečer ogledali v dvorani na Češnjici v Železnikih: Tako ti je, mala.

Gre za prvi slovenski ženski stand up muzikal, v katerem izvemo precej o drznih Zasavkah, samovšečnih Balkancih, neuspešnih ljubimcih in tudi o glavni nosilki dogajanja na odru Tanji Ribič. Za tiste, ki je še nikoli niso videli v živo na odru, je bila to idealna priložnost, čeprav bo s predstavo v nadaljevanju še gostovala na gorenjskih odrih. Že 24. oktobra prihaja v Cerklje, drugo leto spomladi pa jo pričakujejo v Tržiču.

Igra, pesem, humor – to so tri sestavine, ki jih srečamo v stand up muzikalu Tako ti je, mala. Tanji na odru dela družbo še glasbenik Goran Rukavina, ki jo spremlja na kitari in tudi v kakšen dialog se spusti z njo. V bistvu je edini član spremljevalnega benda, ki se pojavi na odru – sicer z zamudo … In v tem stilu se predstava začne. Tanja namreč čaka spremljevalno skupino, ki jo pusti na cedilu, a se odloči, da bo predstavo pač izpeljala sama. No, ne čisto, saj je v dvorani še publika.

Tanja je za predstavo Tako ti je, mala tudi soustvarila besedilo z Rokom Vilčnikom, režiral pa jo je soprog Branko Đurić - Đuro.

Povprašali smo jo, komu je stand up muzikal namenjen. Vsem generacijam? Razloži: »Sprva sem mislila, da bo predstava namenjena generacijam po tridesetem letu, pa sem bila prijetno presenečena, kako se zabavajo tudi mlajši in zelo mladi. Dotaknem se univerzalnih problemov skozi svoje oči, brez olepšavanja in s humorjem, tudi na lasten račun.«

Gre za predstavo brez odmora. »Pravijo, na kar sem najbolj ponosna, da mine kot blisk, čeprav traja uro dvajset. Ne gre za klasičen stand up, saj je pripoved vpeta v neko dramaturško zgodbo,« nadaljuje in doda, da se nje najbolj dotaknejo in jo nasmejijo predstave, v katerih prepozna sebe, kakšnega znanca, politika – in to je naredila tudi sama.

Vesela je, da je publika predstavo Tako ti je, mala, dobro sprejela.

»Vsakič, ampak resnično vsakič uživam, ko iz dvorane odhajajo ljudje s sijočimi obrazi. Slišim lepe besede in zanimivo je to, da me ljudje po tolikih letih šele nekako odkrivajo. In pravijo, da se jim je po tej predstavi slika o meni popolnoma obrnila ... Najbolj jih navdušujejo hitre preobleke in menjave likov.«

Nekatere predstave nosijo s seboj določeno sporočilno noto, druge so namenjene zgolj za sprostitev, nasmejejo. Tanja Ribič pravi, da noče soliti pameti nikomur, rada pa pove resnico. Tako v predstavi lahko slišimo kakšno pikro na račun odnosov moški – ženska, Slovencev in »južnjakov«, se pa zna – kot je že omenila – pošaliti tudi na svoj račun.