Višji sodniki potrdili zaporni kazni za smrt brezdomca

Večletni zaporni kazni, ki ju je kranjsko okrožno sodišče zaradi odgovornosti za smrt jeseniškega brezdomca aprila izreklo zakoncema Francu in Glorii Kleindienst, sta postali pravnomočni.

Kranj – Višje sodišče v Ljubljani je v celoti potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki je aprila letos zakonca Franca in Glorio Kleindienst z Jesenic spoznalo za kriva kaznivega dejanja povzročitve posebej hude telesne poškodbe, zaradi katere je septembra lani v bivalniku za brezdomce na Jesenicah umrl 36-letni Matevž Potočnik Muzga. Višji sodniki, ki so zadevo obravnavali prejšnji mesec, so zavrnili vse pritožbene navedbe obrambe, ki se je zavzemala za oprostilno sodbo. Odvetnica Barbara Nastran, zagovornica Glorie Kleindienst, je že napovedala vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.

Kranjsko sodišče je 17. aprila letos Glorio Kleindienst obsodilo na sedem let zapora, njenega soproga pa na osem let in pol, ker sta v sostorilstvu z Alenom Lovićem, ki je krivdo takoj priznal in je bil pravnomočno obsojen na sedemletno zaporno kazen, 8. septembra lani v bivalniku za brezdomce na Jesenicah brutalno pretepla skupnega znanca Matevža Potočnika Muzgo. Obtoženi so ga potem pustili ležati v bivalniku, kjer je po nekaj urah trpljenja umrl. Pokojnikovo ženo in otroka je prvostopenjsko sodišče s premoženjsko-pravnim zahtevkom v višini 111 tisoč evrov napotilo na civilno pravdo.

V obrazložitvi sodbe je kranjska okrožna sodnica Andrijana Ahačič navedla, da je tožilstvo prepričljivo dokazalo krivdo obtoženih. Vsi trije so sicer na sojenju krivdo valili drug na drugega in minimalizirali svojo vlogo, vendar je iz izvedenskega mnenja in opravljenih analiz oblačil razvidno, da so poškodbe na žrtvi nastale z brcami (prejel jih je najmanj 65) z različnimi obuvali in različno močjo, kar je v obtožbi zatrjevalo tožilstvo. Po oceni sodnice je nemogoče, da bi vse poškodbe žrtvi povzročil samo Lović, kot sta trdila Kleindienstova. Sodišče poleg tega razpolaga tudi z drugimi materialnimi dokazi, da je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu – od sledi žrtvine krvi na oblačilih in obutvi vseh treh obtoženih do njihovih DNK-sledi na kraju zločina.

Obramba Kleindienstovih si je ves čas prizadevala za izrek oprostilne sodbe. Frančeva zagovornica Nina Globočnik je tako v končni besedi v ospredje postavila mnenje sodnega izvedenca, da so bili usodni udarci v glavo po vsej verjetnosti povzročeni s težko in trdo obutvijo, ki jo je nosil le Lović, saj sta oba Kleindienstova tedaj nosila mehko obutev. Prav tako niti ni prepričljivih dokazov, da je bil njen klient sploh udeležen v pretepanju, in ni bilo razjasnjeno, kaj sta počela Gloria in Lović v naslednjih treh urah, potem ko so jeseniški policisti kmalu po kaznivem dejanju iz drugih razlogov pridržali njenega klienta. Nesporno je, da sta se samo onadva lahko vrnila v bivalnik, je ocenila Globočnikova.

Odvetnica Barbara Nastran, zagovornica Glorie, je med drugim opozorila, da bi morala biti vloga vsakega od vpletenih natančno opredeljena. Tudi ona je poudarila, da so bile usodne poškodbe na glavi povzročene s težko obutvijo, ki jo je nosil le Lović. Ker mora biti krivda obtoženemu dokazana brez najmanjšega dvoma, je Nastranova tudi za svojo klientko predlagala oprostilno sodbo.

Tožilka Lea Martinjak pa ne dvomi, da so vsi trije obtoženi sodelovali pri pretepanju brezdomca, sicer njihovega znanca. Glede Kleindienstovih je tožilka v končni besedi poudarila, da bi se morala oba zavedati, da lahko žrtvi zaradi resnosti in števila zadanih poškodb – vsaj petnajst brc je pokojni prejel v glavo – povzročita tako hude poškodbe, ki lahko privedejo tudi do smrti. Pokojnega so vsi trije obtoženi pustili ležati na tleh, ne da bi kogarkoli obvestili, zato je v mukah umiral brez pomoči, kar kaže na popolno odsotnost empatije in popolno čustveno otopelost obtoženih, je še dodala.