V nekaterih občinah se že v precejšnji meri ogrevajo z obnovljivimi viri energije, drugod še vedno uporabljajo fosilna goriva. / Foto: Gorazd Kavčič

Ogrevanje z obnovljivimi viri

Pred začetkom kurilne sezone smo v nekaterih večjih gorenjskih občinah preverili, v kolikšni meri svoje občinske objekte ogrevajo z obnovljivimi viri energije.

Kranj – Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) je nedavno župane slovenskih občin pozvalo k zmanjšanju rabe fosilnih energentov in povečanju uporabe obnovljivih virov energije. Kot poudarjajo v ZENS, so za to na voljo tudi finančne spodbude Eko sklada. V združenju poudarjajo še, da Slovenija ne bo pravočasno zagotovila 25 odstotkov proizvodnje energije iz obnovljivih energetskih virov (OVE), k čemur se je obvezala Svetovnemu podnebnemu skladu.

Ob tej priložnosti smo na del občinskih uprav z območja širše Gorenjske naslovili vprašanja, v kolikšni meri šole, vrtci in drugi javni zavodi v njihovem upravljanju za ogrevanje uporabljajo energijo iz obnovljivih virov ter kakšne načrte imajo v zvezi s prehodom na tovrstne energente.

V Kranju načrtujejo sanacijo dvajsetih objektov

V mestni občini Kranj so v 17 letih, odkar načrtno povečujejo energetsko učinkovitost, energetsko sanirali več objektov, med večjimi prenovami naštevajo OŠ Helene Puhar, OŠ Jakoba Aljaža, OŠ Matije Čopa, POŠ Kokrica, POŠ Trstenik, POŠ Besnica, POŠ Žabnica, OŠ Staneta Žagarja, VVZ Janina, VVZ Najdihojca, VVZ Čenča, Športno dvorano Planina, Olimpijski bazen, Prešernovo gledališče, Mestno knjižnico Kranj, Zdravstveni dom Kranj, OŠ Orehek, OŠ Predoslje, Upravno občinsko stavbo idr. Večino saniranih stavb ogrevajo s toplotno črpalko, biomaso, ponekod s fotovoltaiko ali pa so namestili sistem soproizvodnje toplotne in električne energije. Kot dodajajo, so zaključili paket energetskih sanacij, ki je vključeval dvajset objektov, v načrtu pa imajo sanacijo še okoli dvajset objektov, pri čemer bo prednostna naloga povečanje uporabe obnovljivih virov energije.

Na Jesenicah se javni zavodi ogrevajo s toplotno energijo iz vročevodnega omrežja. Kot pravijo, je župan naklonjen tudi ideji sončnih elektrarn za ogrevanje javnih objektov, zato so bili v zadnjem času v stiku tudi s ponudniki električne energije. Kot dodajajo, je ta možnost za zdaj še v povojih, vendar je energetska sanacija javnih zavodov (in s tem tudi dolgoročni finančni prihranek) ena od prednostnih nalog občine.

V Škofji Loki se večina javnih objektov ogreva z zemeljskim plinom, ki je, kot pravijo, poleg obnovljivih virov energije najčistejši in okoljsko najbolj sprejemljiv energent. Novejši objekti pa se bodisi v celoti ogrevajo na OVE ali pa ti predstavljajo dodatni energent. »Izjema so nekateri objekti podružničnih šol na podeželju, ki jih zaradi odmaknjenosti od plinovodnega omrežja še vedno ogrevamo na kurilno olje,« odgovarjajo na škofjeloški občinski upravi, kjer so v minulih letih izvedli energetske sanacije šestih javnih objektov v občinski lasti, od tega štiri šolske in dva vrtčevska objekta. »Vsi novejši javni objekti pa so bili že projektirani za ogrevanje z obnovljivimi viri energije: v Športni dvorani Trata smo uredili ogrevanje z geotermalno energijo s toplotno črpalko (voda-voda). Poleg tega smo na strehe nekaterih javnih objektov v občinski lasti, na OŠ Ivana Groharja in OŠ Jela Janežiča v Podlubniku ter na Športno dvorano Trata, dodatno namestili tudi sončne elektrarne. Občina Škofja Loka je že v letu 2013 začela aktivno vzpostavljati celosten sistem upravljanja z energijo, najprej v osnovnih šolah in vrtcih, nato pa tudi v drugih javnih objektih. Z informacijskim sistemom danes aktivno spremljamo več kot sto kazalnikov, ki povsem empirično prikažejo konkretno porabo in strošek porabljene energije. Lani pa je Občina Škofja Loka sprejela Lokalni energetski koncept, v katerem je sprejeta strategija razvoja energetike vključno z uporabo obnovljivih virov energije,« še pojasnjujejo na občinski upravi, kjer dodajajo, da se bo tudi novi Vrtec Kamnitnik ogreval s toplotno črpalko.

Večina na zemeljski plin

V Radovljici upravljajo 29 javnih zgradb. Štiri objekte še ogrevajo na kurilno olje, Osnovno šolo Staneta Žagarja Lipnica pa po energetski sanaciji na biomaso. Enako velja za enoto Kropa Vrtca Radovljica. Dva objekta se ogrevata na električno energijo, tri pa so nadgradili s kogeneracijo na zemeljski plin, pri čemer gre za sočasno pretvarjanje energije goriva iz zemeljskega plina v toplotno in električno energijo. Poleg tega še 12 objektov ogrevajo na zemeljski plin ter dva na utekočinjen naftni plin. Kot dodajajo na občinski upravi, pripravljajo tudi novelacijo lokalnega energetskega koncepta, s katerim bodo opredelili cilje energetskega načrtovanja v prihodnje.

V kamniških javnih zavodih približno polovico energije za ogrevanje pridobijo iz obnovljivih virov energije, pri čemer prevladuje daljinski sistem ogrevanja. V preostalih objektih, ki se ogrevajo s fosilnimi gorivi, v največji meri uporabljajo zemeljski plin, pri čemer ogrevajo z modernimi in večinoma novimi plinskimi kotli, le dober odstotek energije za ogrevanje pa pridobijo iz kurilnega olja.

Kot dodajajo, imajo za 14 objektov sklenjeno koncesijsko pogodbo za obdobje, daljše od desetih let, zato v teh primerih prehoda na OVE še ne predvidevajo, za preostale pa iščejo možnosti za pridobitev sredstev za sanacijo in zamenjavo sistemov ogrevanja s sistemi z okolju prijaznejšimi energenti.

V Preddvoru le z obnovljivimi viri energije

Na Bledu Osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja v dobrih osemdesetih odstotkih ogrevajo z obnovljivimi viri energije, preostanek pa na zemeljski plin. Obe podružnični šoli – v Bohinjski Beli in Ribnem – pa v celoti na utekočinjen naftni oz. zemeljski plin. Vrtec v šestdesetih odstotkih ogrevajo na plin, v štiridesetih odstotkih pa s toplotno črpalko, staro stavbo pa v celoti ogrevajo na plin. V Tržiču dvajset odstotkov energije za ogrevanje pridobijo s soproizvodnjo toplotne in električne energije, štiri pa iz lesne biomase. Izmed fosilnih goriv v največji meri, v 68 odstotkih, uporabljajo zemeljski plin, preostalih osem odstotkov pa kurilno olje.

Kot dodajajo, se vseskozi zavzemajo za zmanjševanje rabe energije v občinskih stavbah. V zadnjih letih so energetsko sanirali skoraj vse občinske objekte, trenutno pa izvajajo še sanacijo Vrtca Deteljica, kjer bodo sanitarno vodo ogrevali s toplotno črpalko. Od leta 2011 so porabo toplote za ogrevanje zmanjšali za 667 MWh.

V Preddvoru večino občinskih stavb, 81 odstotkov, ogrevajo z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso, v čemer so bili med prvimi v Sloveniji. Preostanek objektov ogrevajo z lesnimi peleti. Tako se od leta 2016 vse občinske stavbe ogrevajo z obnovljivimi viri energije. Od leta 2010 so deloma ali v celoti sanirali skoraj vse občinske objekte.