Višji odmerni odstotek

Vlada pošilja državnemu zboru s socialnimi partnerji usklajeno spremenjeno pokojninsko zakonodajo. Višji bo odmerni odstotek pri pokojninah, ureja se tudi dvojni status.

Kranj – Spremembe pokojninskega zakona zasledujejo dva cilja: podaljševanje delovne aktivnosti in zagotavljanje primernega dohodka za varno starost ter posledično izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Poglavitne spremembe zajemajo zvišanje odmernega odstotka in s tem izboljšanje socialne varnosti prejemnikov najnižje starostne, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja, spodbude za ostajanje v zavarovanju in zagotavljanje sočasnega prejemanja večjega dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev. Tako je predvideno zvišanje odmernega odstotka tako za moške kot ženske na 63,5 odstotka, kar bo vplivalo na vse pokojninske prejemke. Usklajen je bil predlog odmerne lestvice z izhodiščem 29,5 odstotka za oba spola, dodatnimi 1,36 odstotka za vsako nadaljnje leto in 63,5 odstotka za štirideset let pokojninske dobe za oba spola. Dodatni odmerni odstotek je določen tudi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka v višini 1,36 odstotka na otroka in za največ tri otroke, in sicer z možnostjo izbire te pravice v odnosu do pravice znižanja starosti zaradi otrok. Sprejet je bil tudi predlog šestletnega prehodnega obdobja za dvig odmernega odstotka za moške.

Glede dvojnega statusa pa so sprejeli dogovor, ki nadgrajuje obstoječi sistem izplačevanja dvajset odstotkov pokojnine. Tako posameznik v prvih treh letih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev pod pogojem vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas pridobi še štirideset odstotkov starostne pokojnine, po treh letih pa se ta del zniža na dvajset odstotkov. Da bi spodbudili podaljševanje delovne aktivnosti posameznikov vsaj za štiri ure dnevno (dvajset ur tedensko), se spreminja tudi določitev višine delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa in se nato poviša še za sorazmerni del zneska, ki bi se lahko izplačeval posamezniku, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in je še nadalje vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni zavarovalni čas.