Pogodba, ki je ločila Slovence
V Celovcu je bila konec preteklega tedna konferenca ob stoti obletnici podpisa pogodbe iz St. Germaina, ki je del slovenskega telesa dodelila Avstriji.
Celovec – Mohorjeva iz Celovca je konec preteklega tedna z dvodnevno znanstveno in politično konferenco ter pohodom v kraje ob meji med Avstrijo in Republiko Slovenijo v okviru projekta »Gemeinsam 2020 Skupno« izostrila pogled na zapuščino mirovne konference 10. septembra leta 1919 v Saint Germainu v pariškem predmestju. Ta konferenca pred stotimi leti namreč ni le pokopala nekdaj velike in vplivne avstro-ogrske monarhije in vrisala na evropski zemljevid nove države, ampak je ustvarila novo kategorijo v evropski stvarnosti: narodne manjšine. Deli posameznih narodov so bili razdeljeni na dve ali celo več držav. Tudi slovenskega, ki je ostal za mejami nove Avstrije, Italije in Madžarske.
Na konferenci so sodelovali tudi dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije iz Celovca, Dvojezične trgovske akademije iz Celovca, Zasebne gimnazije iz St. Paula v Labotski dolini in Gimnazije iz Raven na Koroškem. V pozdravnih besedah so mladi poudarjali pomen vzgoje za mir in strpnost ter voditeljem polagali na srce, naj spoštujejo določila pogodbe, podpisane pred sto leti. Sami se zavedajo svoje odgovornosti za ohranitev maternega jezika in kulture, slovenska politika na Koroškem pa naj se združi v en glas, ki bo sposoben odgovoriti na izzive.
Vse rešitve z mirovnih konferenc po prvi svetovni vojni – senžermenska je bila ena od njih in je zadevala zapuščino poražene habsburške monarhije – niso bile dobre, so povedali v Celovcu. Madžarska na primer pogodbe, ki zadeva njo in ji je vzela precej ozemlja, ne priznava in ima dan njenega sprejetja za žalni dan. Nekateri konflikti so ostali in so bili tudi med vzroki za začetek druge, še strašnejše svetovne vojne.
Slovence je pogodba iz St. Germaina razdelila in lep del narodovega telesa potisnila v stalni boj za preživetje. Ta traja še danes, sto let po njej. Položaj slovenske manjšine na Koroškem še zdaleč ni primerljiv s položajem nemške oziroma avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem, kjer sta njena beseda in njen vpliv odločilna in kjer je Republika Avstrija ponosna, da ji je uspela z internacionalizacijo popolna zaščita svoje manjšine. Slovenska veleposlanica na Dunaju mag. Ksenija Škrilec je v svojem nagovoru na konferenci poudarila, da je na Koroškem treba dati prostor obema jezikoma in da manjšine ne smemo jemati kot nekaj šibkejšega. Ob tem pa je poudarila, da mora Slovenija tudi izboljšati pogoje za delovanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Avstrijska veleposlanica v Ljubljani mag. Sigrid Berka pa je poudarila, da bi bila marsikatera manjšina v Evropi vesela takšne zaščite, kakršno ima Slovenska v Avstriji.