Dijaki so bodočim srednješolcem na praktičen način prikazali poklice, za katere se lahko izobražujejo na Gorenjskem. / Foto: Gorazd Kavčič

Spoznavali so poklice

Na Vrtiljaku poklicev so osmošolci in devetošolci iz dvaindvajsetih osnovnih šol na praktičen način spoznavali, za kakšne poklice se lahko izobražujejo na gorenjskih srednjih šolah.

»Mnogi si študija v resnici niti ne želijo in se ne zavedajo, da so danes številni poklici zelo iskani in cenjeni, čeprav zanje ne potrebujemo univerzitetne diplome. Časi so se spremenili: zdaj ne sprašujemo več, kakšno šolo imaš, ampak kaj znaš.«

Radovljica – Prejšnji četrtek so na Srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici gostili letošnji Vrtiljak poklicev, to je prireditev, na kateri se osmošolci in devetošolci seznanijo z možnostmi izobraževanja v gorenjskih srednjih šolah. Na dogodku namreč šest srednjih šol v obliki delavnic predstavlja poklice, za katere izobražujejo – letos že deveto leto zapored. Prireditev vsako leto organizira in gosti druga srednja šola. Letos je bilo na Vrtiljak poklicev prijavljenih več kot tisoč učencev iz 22 gorenjskih osnovnih šol. Šole – Srednja šola Jesenice, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, Srednja gostinska in turistična šola Radovljica, Biotehniški center Naklo, Šolski center Kranj in Šolski center Škofja Loka – so pripravile 29 zanimivih delavnic, od katerih je vsak učenec glede na svoje (poklicne) interese izbral in obiskal dve.

»Osnovni namen dogodka je predstavitev vseh poklicev, za katere na poklicnih in srednjih strokovnih šolah izobražujemo na Gorenjskem,« je povedala ravnateljica Srednje gostinske in turistične šole Radovljica Marijana Potočnik. »Vsak poklic je predstavljen prek delavnic, v športni dvorani pa so na enem mestu pripravili predstavitev vseh sodelujočih šol.«

»Odločitev o tem, v katero srednjo šolo se bo otrok vpisal, je zelo pomembna za vsako družino,« pravi psihologinja Mateja Šparovec, svetovalna delavka na SGTŠ Radovljica. »Če ve, kaj rad počne, je to enostavno, precej težje pa pri tistih, ki ne vejo, kaj bi radi, in tistih, ki imajo glede na svoje sposobnosti in delovne navade nerealne želje in pričakovanja. Tudi učne navade otrok so pri odločitvi zelo pomembne. V zadnjem obdobju si veliko otrok izbere gimnazijo, predvsem zato, ker pričakujejo, da bo nato več možnosti za nadaljnji študij in za zaposlitev. Pa si morda študija v resnici niti ne želijo in se ne zavedajo, da so danes številni poklici zelo iskani in cenjeni, čeprav zanje ne potrebujemo univerzitetne diplome. Časi so se spremenili: zdaj ne sprašujemo več, kakšno šoli imaš, ampak kaj znaš.«