Menjava uprave Petrola

Iz Petrola je morala (do zdaj) nepojasnjeno oditi uprava pod vodstvom Tomaža Berločnika, menedžerja leta 2019. V Mariboru se pripravljajo na največjo evakuacijo po drugi svetovni vojni.

Menjava uprave kljub rekordnim rezultatom

Vroča tema zadnjega tedna je zagotovo menjava uprave Petrola, ki jo je od februarja 2011 vodil Tomaž Berločnik, menedžer leta 2019. Začudenje nad namero nadzornega sveta Petrola, da zamenja upravo, je še toliko večje, ker največja slovenska gospodarska družba s 5000 zaposlenimi posluje zelo dobro. V devetih letih pod Berločnikom so se čisti prihodki od prodaje na ravni skupine povečali za 92 odstotkov, lansko leto pa je bilo celo rekordno s 5,4 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino več kot leto poprej, in 91,8 milijona evrov čistega dobička (13-odstotna rast). Ta je v prvem letošnjem polletju znašal 40,7 milijona evrov, do konca leta pa naj bi celo presegli načrte. Kot je znano, se je zgodba pred dobrim tednom dni razpletla s sporazumnim odhodom Berločnika in članov uprave Roka Vodnika in Igorja Stebrnaka, uradno zaradi razhajanja glede izpolnjevanja strategije družbe, kot je razložila prva nadzornica Nada Drobne Popović, ki je do imenovanja nove uprave prevzela vodenje družbe. Vlada, ki jo je po besedah njenega predsednika Marjana Šarca zamenjava Petrolovega vodstva presenetila, je minuli petek Slovenski državni holding (SDH) pozvala, naj ji do 4. novembra posreduje informacijo v zvezi z omenjeno zamenjavo. Uprava SDH-ja je tako predvčerajšnjim nadzornemu svetu Petrola poslala poziv, da pojasni razloge za dogodke iz prejšnjega tedna, nadzorni svet pa je tudi prosila, naj isti poziv prenese tudi članom nekdanje uprave, ki so sporazumno odšli s položaja. Govorice, da je v ozadju poskus LMŠ-ja, da okrepi svoj položaj v Petrolu, so v stranki takoj zanikali, prav tako je Drobne Popovićeva, sicer finančna direktorica jeseniškega Acronija iz Skupine Sij v ruski lasti, zanikala, da se v ozadju skrivajo ruski interesi po vstopu v Petrol. Po nekaterih informacijah bi lahko bili razlog tudi nekateri posli v državah nekdanje Jugoslavije.

Napetosti med koalicijo in Levico

Zelo se je v zadnjih dneh iskrilo tudi na relaciji vladna koalicija in Levica. Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je tako dejal, da je sodelovanje z Levico na slabi točki ter da tak način sodelovanja, kot ga imajo, ni primeren za manjšinsko vlado. Sam tudi ne vidi potrebe po tem, da bi še podpisali tak sporazum. Podobnega mnenja je tudi prvak DeSUS-a Karl Erjavec. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec pa je v odzivu dejal, da način delovanja koalicije in izjave nekaterih partnerjev očitno kažejo na odločitev, da bo koalicija krmilo preusmerila bolj v desno. Če ni volje za spoštovanje dogovorov in glede na ukrepe v zadnjem času, bodo zelo težko še naprej na kakršen koli način sodelovali, je dodal. Premier Marjan Šarec je kasneje umirjal napetosti in dejal, da si še vedno želi nadaljnjega sodelovanja z Levico, poslanska skupina LMŠ-ja pa je v sporočilu za javnost zapisala, da bodo ne glede na nadaljnji potek sodelovanja z Levico nadaljevali s projekti iz sporazuma, ker tudi sami verjamejo, da je večina dobrih in pomembnih za ljudi. Dodali so, da je sodelovanje odvisno predvsem od Levice, a tudi od vseh partnerjev v koaliciji.

Največja evakuacija po drugi svetovni vojni

Zaradi najdbe dveh neeksplodiranih bomb iz druge svetovne vojne bodo v Mariboru jutri in v nedeljo, ko ju bodo onesposobili, izvedli evakuacijo, kakršne po koncu druge svetovne vojne še ni bilo. Zaradi prve bombe, težke 250 kilogramov, ki so jo našli v soboto na gradbišču ob nakupovalnem središču Europark, bodo na 300-metrskem območju okoli njene najdbe zaprli ceste, ustavili železniški promet in prekinili dobavo plina, v bližnjem Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pa bodo morali premakniti na varno bolnike v sobah na tisti strani bolnišničnega kompleksa, ki gleda proti lokaciji bombe. Prepovedani bodo tudi obiski po vsej bolnišnici. Za nekaj ur bodo morali svoje domove zapustiti tudi tamkajšnji stanovalci. Precej večja evakuacija je napovedana v nedeljo zaradi onesposobitve 500-kilogramske bombe, ki so jo našli v nedeljo med deli pri železniškem mostu na Dravi. Za zdaj načrtujejo, da bo treba izprazniti območje v krogu 600 metrov od najdbe – do 300 metrov s popolno izpraznitvijo in nadaljnjih 300 metrov z omejitvijo gibanja. Po prvih podatkih se bo moralo začasno na varno umakniti več tisoč ljudi. Maribor je bil v drugi svetovni vojni eno najbolj bombardiranih mest na območju nekdanje Jugoslavije. Samo 14. oktobra 1944 je na mesto in okolico padlo 560 bomb, ki so ubile 76 ljudi, so razložili na mariborski občini.