Tarok

Igre s kartami so marsikomu sprostitev, zapolnitev prostega časa, strast, zapravljanje denarja …

Ali danes mladi preživijo več ali manj časa ob igranju kart? Mislim, da manj mladih sploh še zna igrati tarok, čeprav jih na hodnikih po šolah še videvamo s kartami taroka, igrajo tudi šah in druge družabne igre. Prav gotovo so karte odlično zapolnilo časa za starejše. Tarok lahko igrate tudi preko računalnika s povsem neznanimi igralci. Kadar pa je družba večja, je igranje taroka precej nedružabno dejanje. Če so ljudje vajeni kart, lahko najdete drugo zvrst kart ali seveda pogovor. Žal mladi v trenutkih prostega časa najpogosteje in najbolj varno posežejo po svojem telefonu. Prvih osnov taroka sem se naučila pri starem atu in stricu. Veliko smo ga preigrali na fakulteti, ko smo se vozili na terenske vaje. Dolge vožnje na vlaku ali avtobusu so hitro minile. Na avtobusu med prehodom in sedeži napneš odejo in dobiš improvizirano mizo. Ali namesto odeje namestiš kartonsko škatlo. Strastni igralci so dali celo izdelati desko, ki so jo namestili med sedeže avtobusa in tako dobili mizo za igranje kart.

Ko smo na dopustu, čas ni naš gospodar, doma ali ob druženju moraš temu hobiju kar omejiti količino časa, sicer se včasih vprašaš o smislu časa, ki ga posvečaš kartam. Če je družina velika, je kaj kmalu dovolj igralcev za tarok. Vedno sem si želela, da bi ga igrali skupaj z otroki. Še preden so šli v šolo, so vsi igrali tarok. Prava manija pa jih je obsedla šele kasneje, ko so to počeli s prijatelji. Tarok igramo kar tako, po kosilu ali večerji tri ali pet partij ali kadarkoli se najde nekaj prostega časa. Vedno igramo tarok s štirimi igralci, redko kdaj s tremi, čeprav je to pravi tarok. Tako pravijo poznavalci. Vsaka igra taroka pomeni manj televizije in računalnika. Lani smo uvedli igralni sistem, da vsako kombinacijo igralcev pišemo na svoj list. Rezultate in liste hranimo eno leto in leto se je izteklo ravno v teh počitnicah. Zmagovalca smo dobili, glede nagrade pa se še nismo domenili. Situacija je bila naslednja: Igralcev je sedem in oblikovalo se je 32 kombinacij igralcev. Potem so dolgo razpravljali, kako bi določili najboljšega igralca. Je to tisti, ki je najpogosteje igral, ali tisti, ki ima največ točk? Koliko je povprečno število točk na posamezno kombinacijo? Kar nekaj časa so urejali rezultate in računali. Na koncu se je izkazalo tisto, kar smo vedeli že ves čas. Najpogosteje in najbolj zavzeto so igrali najstarejši otroci. Jaz sem bila med najmanj pogostimi igralci, najmanj navdušena kvartopirka pa je Eva.

Včasih pomislim, kaj dajemo otrokom, katera znanja se prenašajo, kakšni občutki. Skupaj preživeti čas in navdušenje nad nečim je gotovo največ, kar lahko damo. Ko učenec preseže učitelja, tedaj je učitelj dobro opravil svoje delo, tako pravi pregovor …