Igriva arhitektura s sodobnimi metodami učenja z izkušnjo podpira razvoj kritičnega in kreativnega mišljenja.

Prostor ni nekaj samoumevnega

Gibanje Igriva arhitektura, ki otroke in mladostnike izobražuje o pomenu in razumevanju prostora ter bogate slovenske kulturne dediščine, letos obeležuje desetletnico delovanja.

Program Igriva arhitektura letos obeležuje že deset let, odkar s sodobnimi metodami učenja z izkušnjo podpira razvoj kritičnega in kreativnega mišljenja ter ponuja zanimive postopke za razumevanje arhitekture, prostora in oblikovanja v različnih izobraževalnih okoljih.

»Prostor ni nekaj samoumevnega, kljub temu da je ves čas okoli nas, saj bivamo v njem. Ko posegamo v prostor, sočasno tudi prostor vpliva na nas. Želimo, da se ljudje tega zavedajo. Hočemo jih opolnomočiti, okrepiti njihovo zavedanje, da so v prostoru. Želimo tudi, da vsak posameznik pridobi znanja, s pomočjo katerih bo postal kompetenten uporabnik prostora in hkrati kompetenten sogovornik s stroko,« je razloge za to, da se je pred desetimi leti skupina arhitektk odločila, da s sklopom delavnic, ki so jih poimenovale Igriva arhitektura, začnejo izobraževanje najmlajših o pomenu in razumevanju prostora ter bogate slovenske kulturne dediščine, pojasnila arhitektka Barbara Viki Šubic.

Program Igriva arhitektura tako letos obeležuje že deset let, odkar s sodobnimi metodami učenja z izkušnjo podpira razvoj kritičnega in kreativnega mišljenja ter ponuja zanimive postopke za razumevanje arhitekture, prostora in oblikovanja v različnih izobraževalnih okoljih.

Prilagojen je različnim starostnim skupinam in tudi otrokom s posebnimi potrebami, v njegovem okviru pa potekajo številne dejavnosti doma in v tujini, delavnice za otroke v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, izobraževanja za učitelje, vsakoletni natečaji ob mednarodnem dnevu habitata, priprave didaktičnih materialov in priročnikov. Delavnice potekajo v muzejih, galerijah in knjižnicah, tehniški dnevi pa po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah po celotni Sloveniji, pojasnjuje Barbara Viki Šubic, direktorica Centra arhitekture Slovenije, v okviru katerega deluje Igriva arhitektura.

Arhitektke Polona Filipič, Lenka Kavčič, Špela Kuhar, Ana Struna Bregar, Barbara Viki Šubic in krajinska arhitektka Tanja Maljevac so pred desetletjem začele delo pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in nato delavnice za otroke nadgradile v gibanje in program Igriva arhitektura. »V desetih letih smo v sodelovanju z arhitekti, krajinskimi arhitekti in drugimi strokovnjaki ustvarili več kot 250 arhitekturnih delavnic in predavanj ter tako svoje znanje na igriv način podajali najmlajšim. V zanosu svojega poslanstva smo ustanovile zasebni zavod Center arhitekture Slovenije, pod okriljem katerega še vedno poteka program Igriva arhitektura, ki je bil leta 2013 nagrajen s Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Izjemna podpora strokovne in laične javnosti nas je spodbudila tudi k pripravi priročnika z naslovom Igriva arhitektura, priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru, ki ga je v dar prejela vsaka slovenska osnovna šola.«Program Igriva arhitektura se ves čas razvija in širi tudi na druga sorodna področja, še pove Šubičeva.

Center arhitekture Slovenije danes vodijo Barbara Viki Šubic, Špela Kuhar in Polona Filipič. Pred tremi leti so od Ministrstva RS za kulturo prejele status zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, in s tem potrditev ter priznanje za vse dotedanje delo. Istega leta sta se jim pridružili tudi arhitektki Nives Čorak in Tina Gradišer.

»Znotraj centra težimo k prepletu posameznih programov in vsebin, s čimer širimo zavedanje o pomenu prostora in hkrati odpiramo nove perspektive delovanja. Zasnovale smo številne didaktične pripomočke, zloženke, brošure in dva priročnika, zadnjega skupaj s Centrom RS za poklicno izobraževanje lani pod naslovom Material + roka = izkušnja, priročnik za izkustveno učenje o poklicih.«

Pomen programa Igrive arhitekture je prepoznal tudi predsednik Borut Pahor, ki je od leta 2017 tudi njegov častni pokrovitelj, država pa jim je v začetku letošnjega leta podelila status zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju prostora. Od letos ima center tudi svoje prostore v Ljubljani, kjer v galerijskih prostorih gosti delavnice, predavanja, izobraževanja in razstave in kjer v sodelovanju s številnimi sodelavci različnih strok in študenti pod eno streho skrbijo za prostorsko opismenjevanje otrok in odraslih v Sloveniji.