Ekološka semena kot temelj zdrave hrane

Poraba ekološke hrane narašča, ponudba pa za njo zaostaja. Še bolj problematično je zagotavljanje ekoloških semen. Zgornjegorenjske občine težavo rešujejo z vzpostavitvijo hranilnice ekoloških semen, ministrica pa obljublja podporo ekološkemu semenarstvu.

Lesce – »V obdobju od leta 2000 do 2018 je pridelava uradno potrjenih semen zelo upadla. Površine, na katerih se prideluje, so se zmanjšale z 2.500 na približno 1.080 hektarjev. Podatek je izjemno skrb vzbujajoč,« je na okrogli mizi, ki so pod naslovom Razvoj ekološkega semenarstva v Sloveniji v začetku prejšnjega tedna pripravili v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru Lesce, poudarila dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »V Sloveniji se zelo dobro zavedamo pomena lokalno pridelane hrane, zato temu moramo posvečati pozornost.«

Prav v obdobju, ko je v slovenskem merilu domača pridelava semen najbolj upadala, se je na zgornjem Gorenjskem začel oblikovati projekt hranilnice ekoloških semen, ki so ga ob podpori sedmih zgornje-gorenjskih občin in zasebne pobude inštituta Ekosemena na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske zagnali lansko jesen. »Videli smo, da poraba ekološke hrane raste, hkrati pa se manjša samooskrba z ekološko hrano; večino jo uvozimo. Še slabša kot s hrano je samooskrba z ekološkimi semeni. Vemo pa, da najboljše rezultate dajo prav tista semena, ki so prilagojena lokalnemu okolju, poudarja Stevo Ščavničar, nekdanji direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, zdaj svetovalec pri projektu, ki se v kar 85 odstotkih financira iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V okviru projekta so tako za pridelavo ekoloških semen že usposobili osem kooperantov, organizirali so strokovno svetovanje in nadzor, v Čebelarskem centru v Lescah pa vzpostavili potrebno infrastrukturo, to je hladilnico, v kateri semena hranijo, ter razkuževalnico semen. Semen fižola in graha, ki jih pridelujejo, za zdaj še ne prodajajo, delijo jih kot protokolarna darila ter razdeljujejo med vrtičkarje, je povedal Ščavničar.

Dr. Maja Kolar, ki skupaj z dr. Marijo Gregori in dr. Darjo Kocjan Ačko vodi strokovni del projekta, pravi, da se je prav aktivna podpora kmetom kooperantom na terenu izkazala kot ključna za uspešno pridelavo ekoloških semen. »Ekološko kmetijstvo ni samo odsotnost fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, ampak je način kmetovanja, ki podpira in upošteva celoten agroekosistem in se v današnjem sprememb polnem času kaže kot eden bolj ustreznih za našo prihodnost,« ob tem poudarja dr. Kolarjeva. »V ekološkem načinu kmetovanja se po zadnjih podatkih uporablja več kot devetdeset odstotkov semen, pridobljenih iz konvencionalnega žlahtnjenja. Naše izkušnje pa tudi izkušnje, pridobljene v tujini, pa kažejo na to, da se takšna semena v ekološkem kmetijstvu ne obnesejo dobro. Dobro se obnesejo stare sorte, ki so pridelane v lokalnem okolju.«