Alejandro Narvaez se je v Čebelarskem centru v Lescah šest mesecev seznanjal s čebelarjenjem. / Foto: arhiv LUR

Videti svet na drugačen način

Alejandro Narvaez, mladi čebelar s Kanarskih otokov, je pol leta nabiral nova znanja in izkušnje v Čebelarskem centru v Lescah.

»Ljudje bi morali to početi večkrat; zelo pomaga, da vidiš svet na drugačen način. Seveda so tudi stvari, ki ti v novih okoljih niso najbolj všeč, ampak to ne pomeni, da so slabe, so pač drugačne od tistega, česar si navajen in kar poznaš.«

Prav ta konec tedna se Alejandro Narvaez, mladi španski čebelar, vrača v domači Las Palmas na Kanarskih otokih, potem ko je v Čebelarskem centru v Lescah šest mesecev nabiral čebelarsko znanje in izkušnje.

»Aprila smo na Ljudski univerzi Radovljica (LUR) prejeli pobudo Univerze na Primorskem, ali bi bili v okviru programa Erasmus za mlade podjetnike v čebelarskem centru pripravljeni gostiti mladega podjetnika iz Španije, s Kanarskega otoka Las Palmas. Po kratkem razmisleku smo se odločili, da bomo sodelovali v projektu in Alejandru Narvaezu omogočili učenje o čebelarstvu v našem okolju,« je Alejandrov prihod na Gorenjsko pojasnila direktorica LUR Mateja Rozman Amon.

»Alejandro je v Sloveniji preživel šest mesecev. V čebelarskem centru je sodeloval z upravnico Špelo Kalan Razinger, pri delu v satnišnici pa s Petrom Tegovskim Rozmanom. V tem času je pomagal pri organizaciji različnih dogodkov, postavitvi in odprtju razstav. Spoznal je vse čebelarske organizacije, ki so prisotne v centru – čebelarski zvezi Slovenije in Gorenjske ter Čebelarsko društvo Radovljica, z njimi navezal stike in se seznanil z njihovim delom. V Čebelarskem muzeju v Radovljici in Etnografskem muzeju v Ljubljani je spoznal zgodovino slovenskega čebelarstva, nam pa je pomagal tako, da je promocijsko zgibanko centra prevedel v španski jezik, s predlogi pa sodeloval tudi pri oblikovanju drugih promocijskih besedil. V praksi je videl, kako poteka senzorično ocenjevanje medu. Sodeloval je tudi pri točenju medu, ki je bil pridelan v čebelnjaku pri Čebelarskem centru, pri filtriranju in polnjenju v kozarce,« je razložila.

Alejandro pravi, da je bila, ko je razmišljal o tem, kje pridobiti nova znanja na področju čebelarjenja, Slovenija od vsega začetka njegova prva izbira. »Iskal sem deželo, kjer imajo res dobro razvito čebelarstvo; vsaka država ima neke svoje posebnosti, jaz pa sem želel izvedeti nekaj več prav o vaših metodah čebelarjenja,« je povedal nekaj dni pred odhodom domov.

V obdobju, ki ga je preživel pri nas, ga je presenetilo predvsem to, da je srečal veliko čudovitih ljudi, pravi. »Medsebojni odnosi so mi res zelo pomembni ... A če sprašujete po presenečenjih, moram omeniti tudi to, da nisem pričakoval tako krasnega poletja na Bledu,« dodaja z nasmehom.

Sicer pa poudarja, da je užival v tem, da je živel in se vključeval novo deželo in kulturo. »Ljudje bi morali to početi večkrat; zelo pomaga, da vidiš svet na drugačen način. Seveda so tudi stvari, ki ti v novih okoljih niso najbolj všeč, ampak to ne pomeni, da so slabe, so pač drugačne od tistega, česar si navajen in kar poznaš.«

Čas, ki ga je preživel s slovenskimi čebelarji, ga je utrdil v prepričanju, da se še naprej želi ukvarjati s čebelarjenjem, čeprav natančnih načrtov za prihodnost še nima. »Tako kot voda se mora človek prilagoditi spremenljivim okoliščinam: mogoče boš hodil ob različnih rekah, a boš na koncu zagotovo prišel do morja ... V Slovenijo sem prišel z zelo izdelanim poslovnim načrtom, a me je življenje tu naučilo mnogo novega in na koncu te izkušnje se vračam domov z načrti, ki so drugačni kot ob prihodu, seveda pa še zmeraj povezani s čebelami.

Na koncu še pove, da se bo z veseljem vrnil v Slovenijo. »Ne vem, kdaj, toliko koščkov sveta moram še videti, ampak se bom, zagotovo. Zame je v Sloveniji daleč največji zaklad vaša narava in zagotovo se bom vrnil, da jo bom lahko spet občudoval.«