Korajža je ženskega spola
V ponedeljek, 18. novembra, ob 19.30 bo razstavo dopolnil za Koroško enkraten dogodek. V K&K centru bodo predvajali prvi slovenski igrani film V kraljestvu Zlatoroga, ki ga je režiser Janko Ravnik posnel leta 1931. Scenarij je napisal Juš Kozak, igrali pa so Joža Čop, Hubert Drofenik, Miha Potočnik in Franica Sodja. Projekcijo filma bo spremljal glasbeni kvartet.
Razstava s tem naslovom, ki so jo postavili v Planinskem muzeju v Mojstrani, je od preteklega tedna dalje pri sosedih na Koroškem. V sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom iz Celovca, z Zvezo slovenskih žena na Koroškem in Slovenskim prosvetnim društvom Šentjanž jo je ob pomoči Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Gornjesavski muzej z Jesenic postavil v K&K centru v Šentjanžu v Rožu. Odprtje razstave je bil prvovrstni in zelo odmeven dogodek, saj je med Korošci, še posebej med Slovenci, veliko ljubiteljev gora.
Razstava odkriva zgodbe dvajsetih slovenskih alpinistk, njihovo zasebno in gorniško življenje in javnosti manj znane, zelo osebne stvari. Vsaka od njih je za razstavo prispevala po dva predmeta: enega iz zasebnega in drugega iz planinskega življenja. Na razstavnih panojih igrajo glavno vlogo Danica Blažina, Ines Božič Skok, Martina Čufar - Potard, Staza Černič, Tina Di Batista, Nastja Davidova, Nevenka Dolenc, Lidija Honzak, Tanja Grmovšek, Tjaša Jelovčan, Betka Galičič, Vlasta Kunaver, Maja Lobnik, Monika Kambič, Irena Mrak, Marija Štremfelj, Mojca Švajger, Aleksandra Voglar, Sanja Vranac in Mira Zorič. Razstava je tudi spomin na njihove predhodnice, na Danico Blažina, ki je po Pavli Jesih kot druga ženska preplezala Čopov steber, na Marijo Sabolek - Frantar, na Nadjo Fajdiga in Barbko Lipovšek - Ščetinin. O podvigih slovenskih alpinistk in o svoji planinski, alpinistični in tudi raziskovalni preteklosti pa je predavala Irena Mrak iz Tržiča, doktorica geografije in raziskovalka himalajskih vrhov, še posebej Karakoruma v Nepalu. V središče svojih razmišljanj je postavila aktualno temo – neznansko onesnaževanje gora in človeško odgovornost zanj. Nasploh pa je današnje plezanje v visokih gorah drugačno, kot je bilo v sedemdesetih letih. Na odprtju razstave v Šentjanžu so povedali, da bo njena naslednja postaja Reka, kamor odhaja na povabilo Slovenskega društva Bazovica marca prihodnje leto.