Zahtevajo podaljšanje roka
Svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije daje zbornici pobudo, da ponovno zahteva od kmetijskega ministrstva podaljšanje roka za gnojenje s tekočimi organskimi gnojili.
Po veljavni uredbi je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na njivah, travnikih in drugih kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca, v primeru, da gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali za spomladansko dognojevanje ozimin in sejanega travinja, pa od 15. novembra do 15. februarja. Gnojenje s hlevskim gnojem je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.
Kranj – Medtem ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano enkrat že zavrnilo zahtevo zbornice po podaljšanju rok za gnojenje z gnojevko in gnojnico tudi po 15. novembru, je svet kranjske območne enote zbornice pod vodstvom kmeta Ivana Tičarja iz Voklega na torkovi seji dal zborničnemu uradu pobudo, da ponovno zahteva podaljšanje roka. Razpravo o tem je spodbudil član sveta Dušan Pintar, sicer kmet iz Gorenje vasi, ki je ugotavljal, da so se letos kmetijska dela zaradi ugodnega jesenskega vremena precej zavlekla. Košnja je trajala vse do 20. oktobra, spravilo koruze še kak teden dlje. Ker se je potlej začelo deževje, ki je močno razmočilo tla, kmetje niso imeli možnosti, da bi pravočasno, še do sredine novembra, ko po uredbi poteče rok, razvozili gnojevko po travnikih in njivah in tako izpraznili jame za zimski čas, ko vse do 1. marca razvoz ne bo dovoljen. Problem zadeva vso Gorenjsko, še posebno pa hribovska območja, so opozorili na seji.
Svet kranjske območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice je tudi pozval vse pristojne ustanove v državi k sprejetju ukrepov, ki bodo prispevali k zmanjšanju števila divjadi in velikih zveri ter s tem tudi k manjši škodi, ki jo povzročajo na pašnikih, na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih. »Škoda bi tudi bila, če bi mladi zaradi volkov in divjih prašičev zgubljali voljo do kmetovanja,« je ob tem pripomnil član sveta, kmet Zvonko Dolinar iz Stare Oselice. V razpravi je bilo slišati, da sobivanje velikih zveri in prebivalstva, kot si ga nekateri predstavljajo, v praksi ni možno in da ograjevanje kmetijskih (pašnih) površin za zaščito živali pred divjadjo in zvermi ni smiselna rešitev. »Državne gozdove naj ogradijo in v njih naselijo zveri,« je predlagal kmet Boris Kunšič s Pernikov in tiste, ki se zavzemajo za dobrobit živali, vprašal, ali vedo, v kakšnih mukah umirajo živali, ko jih napadejo zveri.
Član sveta Peter Krek, sicer kmet iz Selc, je opozoril na problem kontrole Gerkov (grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč), svetniki pa so se po razpravi strinjali s predlogom, da bi kmetijsko gozdarska zbornica v svojem glasilu predstavila postopke merjenja, natančnost meritev in dopustna odstopanja.