Za kulturno dediščino ni denarja

Združenje zgodovinskih mest Slovenije je imelo zadnji petek v novembru v Tržiškem muzeju letno skupščino. Župani občin članic so priložnost izkoristili še za pogovor s štirimi slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Tema pogovora je bila nova evropska perspektiva 2021–2027.

Tržič – Srečanja članic združenja s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu so že tradicionalna, zadnje je bilo lani septembra v Bruslju. Tokrat so se ti v Tržiču sestali s slovenskimi evroposlanci Tanjo Fajon, Milanom Zverom, Francom Bogovičem in Klemenom Grošljem. Razpravljali so o novi evropski perspektivi 2021–2027, poudarkih politike in prihodnjega razvoja, prioritetah evropskega parlamenta ter o možnostih in priložnostih za lokalna okolja Slovenije v globalnem svetu velikih izzivov.

Pogovor je vodil Ciril Globočnik, župan Občine Radovljica. V imenu vseh prisotnih županov je pričakoval konkreten odgovor na vprašanje, kako lahko gostje kot evroposlanci pomagajo občinam pri pridobivanju sredstev iz Bruslja – in sicer za programe, ki bodo imeli trajnostni pomen, bodo dodana vrednost za našo kulturno dediščino in za katere majhne občine nimajo možnosti, da jih realizirajo iz svojega proračuna. »Župani zgodovinskih mest z denarjem, ki nam ga ponuja Slovenija, ne moremo realizirati projektov, ki bi na terenu izkazovali posodobitev infrastrukture, mestnih jeder, ki imajo običajno zelo omejen prostor, in sanaciji zgodovinskih stavb, ki si ne zaslužijo propadajočega statusa. Že za samo funkcioniranje občine marsikje ni dovolj denarja, kaj šele za ohranjanje kulturne dediščine,« je dejal Globočnik in poudaril še: »Nas, županov, ''mehke'' vsebine ne zanimajo več.«

Župani Združenja zgodovinskih mest Slovenije so po koncu razprave z evroposlanci podpisali skupno pobudo za umestitev celostnega ukrepa varstva in razvoja kulturne dediščine v razvojen dokument izvajanja kohezijske politike 2021–2027 in ga naslovili na predsednika vlade RS Marjana Šarca.