Potrditev izjemnosti najdišča

Vlada Republike Slovenije je Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, kar odpira nove možnosti pri kandidiranju za sredstva na državnih in evropskih projektnih razpisih.

Kranj – Konec novembra je z objavo v Uradnem listu RS aktualna vlada izdala odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Gradišče nad Bašljem za kulturni spomenik državnega pomena, državno odvetništvo pa bo odlok o razglasitvi poslalo zemljiškoknjižnemu sodišču. Ministrstvo za kulturo je odlok sprejelo z upoštevanjem strokovnega predloga kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

»Z zavoda smo predlog za razglasitev arheološkega najdišča Gradišče za nepremični kulturni spomenik državnega pomena na ministrstvo za kulturo poslali februarja 2016. V njegovo podkrepitev smo navedli tako pomen najdišča v širšem prostoru kot številne in hkrati zelo kvalitetne arheološke najdbe, ki smo jim bili priča na območju Gradišča. Zato nisem imela dvomov, da bo do te razglasitve prišlo, hkrati pa me veseli, da so pomen najdišča prepoznali tudi domačini v občini Preddvor, kjer se Gradišče nahaja,« poudarja odgovorna konservatorka kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine arheologinja Judita Lux, ki je pred skoraj štirimi leti predlog tudi pripravila.

Višinska naselbina Gradišče nad Bašljem je strokovno raziskano in ovrednoteno poznoantično pribežališče ter zgodnjeslovanska postojanka. Območje je že leta 1939 prvi raziskoval arheolog in umetnostni zgodovinar dr. Rajko Ložar, njegovo delo pa so v letih 1997 in 1998 nadaljevali raziskovalci Narodnega muzeja Slovenije pod vodstvom dr. Timoteja Knifica. Gre za območje sredi gozda, plato v terasah, ki obsega sto krat petdeset metrov, kjer je bilo med drugim odkopanih tudi nekaj zidov nekdanjih stavb.

Izstopajoče najdbe

Raziskovalci so potrdili obstoj naselja v petem in šestem stoletju, potem ko je bila naselbina nasilno uničena, življenje pa se je v Gradišče ponovno vrnilo med osmim in enajstim stoletjem v tako imenovani slovanski dobi. »Številne drobne najdbe kažejo na velik pomen tega prostora. Tu mislim predvsem na najdbe orodja in orožja, ki izstopajo tako po številu kot kvaliteti izdelave in kažejo na visok status prebivalcev naselbine. Med množico železnih, pogosto pokositrenih predmetov, je tudi nekaj bronastih in pozlačenih izdelkov, ki so nedvomno pripadali vladajočemu sloju v zgodnjesrednjeveški Karnioli oziroma Kranjski. S sočasnimi najdišči v Sloveniji so ti predmeti izjemni,« o pomenu najdišča razlaga Luxova; da so najdbe primerljive s sočasnimi najdbami iz tako imenovanih knežjih grobov na Hrvaškem, Spodnji Panoniji ter današnji Češki in Slovaški, kjer se je raztezala Velikomoravska. »Po mnenju kolegov arheologov najdišče zagotovo sodi med pet najboljših pri nas.«

Priložnost za občino

Zemljišče je v zasebni lasti, zato se bo Občina Preddvor v želji drugačne ureditve najdišča dogovarjala z lastniki. »Kar se tiče varstvenega režima, se ne bo kaj dosti spremenilo. Novogradnje na tem področju na primer že zdaj niso dovoljene. Dejstvo, da gre za kulturni spomenik državnega pomena, pa odpira več možnosti za pridobivanje finančnih sredstev na projektnih razpisih tako v Sloveniji kot v Evropi,« poudarja sogovornica; da se v tej smeri zagotovo odpirajo nove priložnosti za Občino Preddvor, ob tem pa podarja, da bi ob morebitnih novih izkopavanjih potrebovali izdelan načrt in točno določen cilj.

»Nova izkopavanja zgolj iz radovednosti najbrž ne bi imela smisla, nasprotno pa bi lahko najdišče ponovno razkrili in pokazali ostanke nekdanje naselbine javnosti. V tujini so številni primeri predstavitve tovrstne kulturne dediščine v naravi, ne zgolj v muzejskih prostorih,« je še povedala Judita Lux, ki se bo ob novonastali situaciji v kratkem oglasila tudi na preddvorski občini.