Osnovati novo osvobodilno fronto

Minulo soboto je pri spomeniku na Goreljku na Pokljuki potekala spominska slovesnost ob 76. obletnici boja tretjega bataljona Prešernove brigade, ko je decembra 1943 padlo 79 bork in borcev. Pripravila sta jo Združenje zveze borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor Prešernove brigade.

Goreljek – Slavnostni govornik slovesnosti poslanec stranke Levica Primož Siter je zgodovini nastavil ogledalo. »Na to mesto se je v hudi zimi decembra 1943 zatekla Prešernova brigada. Po spletu okoliščin in vrsti spremenjenih ukazov so borci pristali v Lovčevem hotelu, za njimi je bil več kot sto kilometrov dolg marš. Ko so v prepričanju, da so na varnem, zaspali in jih je stražila le peščica, sta jih z dveh koncev napadli dve preštevilni skupini nemških vojakov. Tja jih je poslal partizanski major, ki je sodeloval z okupatorjem in je pahnil svoje tovariše v smrt. Mislili so, da je njihov človek, da je na njihovi strani, da je bil partizan,« je pojasnil Siter in nadaljeval: »Vnel se je hud boj. Nemci so streljali in zažigali hotel, takrat partizansko trdnjavo, a borci NOB se niso dali. Nemci so jih pozvali, naj se predajo, sicer jih čaka gotova smrt. Partizani so na vsak tak poziv odgovorili z ognjem. Ko jih je ostala le še peščica ranjenih in še ti skoraj brez streliva, je bila na dosegu samo ena rešitev. Okupatorju se pač živi ne bodo predali. V trenutkih, ko je bilo iz gorečega hotela slišati zadnje strele, je iz njega rjovela tudi internacionala: Vstanite v suženjstvo zakleti ... Nemci so zmagali z orožjem, partizani pa z življenjem.«

Siter je v sklepnem delu poudaril, da so ključnega pomena sporočila, ki jih skozi časovni stroj borci tistega časa prenašajo v današnji trenutek, to so solidarnost, odločnost in neomajnost. »Živimo v času, ko so nekateri dovolj dobri, drugi načrtno porinjeni na stran, ker so drugačne barve, ker ljubijo napačen spol, ker so od drugod, ker verujejo drugače, v zadnjem času tudi zato, ker so stari,« je dejal Siter in se ob koncu še kritično vprašal, kaj storiti danes, da končna postaja tega družbenega vlaka ne bo zima 1943 na Goreljku, in kako osnovati novo aktualno osvobodilno fronto, ki bo solidarna, odločna, iskrena in bo ustvarila pravično družbo.

Pred spomenik padlih borcev so delegacije položile vence, v kulturnem programu pa so sodelovali častna straža Slovenske vojske, praporščaki, vokalna skupina Polži, harmonikar Žiga Grm in člani Gledališča 2B.