Tea Curk Sorta in Saša Bučan v družbi žičnate ženske figure / Foto: Marko Kumer

Med kiparskim in grafičnim

V Galeriji Pogled v Kamniku se na razstavi z naslovom Ambivalence predstavlja kiparka in grafičarka Tea Curk Sorta.

Kamnik – Galerija Pogled, ki je v nadstropju nad Galerijo Miha Maleš, vsako leto razstavni prostor odpre tudi predstavitvi mladih umetnikov. Tokrat je svoja najnovejša dela razstavila diplomirana kiparka (kasneje je zaključila tudi magistrski študij grafike) Tea Curk Sorta, ki živi in ustvarja v Ajdovščini.

Umetnica v svojem likovnem izrazu izhaja iz dveh smernic. Na eni strani iz razumevanja grafike, na drugi strani kiparstva. Če so bili njeni prvenci usmerjeni v čisto kiparsko formo, pa je z uvedbo žice kot materiala za svoja dela začela prepletati obe prvini dveh likovnih strok, torej tako črto kot volumen. Na razstavi si tako lahko ogledamo štiri žične risbe, s katerimi iz dveh prehaja v tri dimenzije.

»Tea Curk Sorta izhaja iz ženske figure, ki jo je razvijala že v malem formatu v glini. Tokrat pa si lahko ogledamo žične risbe, tridimenzionalne risbe, tudi risbe v prostoru, po katerem se vijejo ženske figure, zarisujejo svojevrstne senčne slike, senčne risbe na stenah prostora,« pojasnjuje kustosinja razstave in vodja galerije Saša Bučan. »Ekonomičnost materiala ji omogoča, da svoje figure umešča v prostor, a jih nikakor ne zadrži, blokira. Pušča jim svobodo gibanja, pušča gledalcu, da ustvari skupno dinamiko, ko poseže v prostor same figure s svojim lastnim gibanjem. Žica v skulpturi nadomešča črto, obe pa imata na voljo neskončnost.«

Žične risbe so sicer v okvirju, a hkrati segajo izven njega. V ospredju motiva je ženski lik, o katerem avtorica nenehno razmišlja. Razmišlja o sebi, o svoji vlogi, o spremenjenih vlogah, ki jih daje/nalaga družba ženski, o položaju ženske v današnji družbi, ne nazadnje pa preko ženskega lika podaja tudi svoj notranji razmislek. Ali kot Tea Curk Sorta sama zapiše k razstavi: »Kiparstvo je način, prek katerega se izražam. Lahko bi pisala pesmi ali ustvarjala glasbo, ampak jaz se najdem kot kiparka in prek svojih del premišljujem o lastni identiteti, o vlogah, ki jih imam v svojem življenju. Sprašujem pa se zato, da se ne izgubim.« Njene žične risbe si lahko v Galeriji Pogled ogledate do 10. februarja.