Obiskovalce Velikega kanjona ob pogledu nanj prevevajo posebni občutki. / Foto: Igor Kavčič

Veliki kanjon

Amerika od Jimija do Jima (7)

Iz Los Angelesa do Velikega kanjona (Grand Canyon) se odpravimo z izposojenim avtomobilom, seveda avtomatikom. Veljali bi za posebneže, če bi iskali »evropskega« z običajnim ročnim menjalnikom – če ga sploh imajo v ponudbi. Čakalo nas je kakih 750 kilometrov po dolgih ravnih avtocestah skozi vročo Arizono. Večji del poti nam je termometer v avtu kazal zunanjo temperaturo okrog sto stopinj Fahrenheita, torej dobrih 37 stopinj Celzija, kar je sicer gornja meja običajne človekove telesne temperature. Srce mi je dodatno ogrel podatek, da se bomo kakih sto milj, torej dobrih 160 kilometrov, lahko peljali tudi po legendarni Route 66 (cesti 66), ki v Združenih državah velja za mater vseh cest. Gre za prvi sistem ameriških avtocest, ki je povezoval Chicago z Los Angelesom in je bil osnovan sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja, njegova dolžina pa je skoraj štiri tisoč kilometrov. Okrog leta 1950 je Route 66 povozil čas, zgradili so nove avtoceste, »šestinšestdesetka« pa je postala zgodovinska cesta in velja za eno ameriških turističnih atrakcij.

Bolj kot sama cesta – običajna dvopasovnica – in pusta od Boga pozabljena pokrajina vse naokrog je zanimivo tisto, kar je ob cesti ostalo še iz starih časov: ostanki starih bencinskih črpalk, garaž in avtomobilskih servisov, nekdanjih obcestnih restavracij ali pa zgolj cistern z vodo … Sem in tja je ob cesti novodobni motel, ki bolj ali manj živi prav od turizma na Route 66.

Polovico poti do kanjona zabeležimo v mestu Laughlin v nekem hotelskem kompleksu s kazinojem. Kasneje opazim, da ta leži v Nevadi ob reki Kolorado v majhnem žepku med Kalifornijo in Arizono. To je bila naša najcenejša nočitev – za zgolj trideset dolarjev. Precej več naj bi zapravili v kazinoju. Ostalo je seveda pri »naj bi«. Začudilo me je, ko sem že ob deveti dopoldan za igralnimi avtomati opazoval upokojence in po videzu sodeč tudi povsem običajne ljudi, ki so potegovali za ročke avtomatov. Takih kazinojev je v teh krajih več in delujejo kot nekakšna plebejska različica tistega, s čimer se ponaša Las Vegas. Pravijo jim truckers' casinos (kazinoji za tovornjakarje). Menda so lastniki mnogih Indijanci, zato kroži šala, da z njimi samo jemljejo nazaj zemljo, ki so jim jo v preteklosti vzeli belci.

Veliki kanjon je impozanten – pravo čudo sveta. Ko s skalnega roba pogleduješ v globel, se zdi, da imaš pred seboj zgodovino zemlje. Od vode izklesan kanjon, po katerem teče reka Kolorado, ponuja neverjetno kuliso. Ogledi so dobro organizirani, z avtobusi se voziš do posameznih točk, od koder so najlepši razgledi. Po gozdu se nemoteno sprehajajo vapitiji, ki so še najbolj podobni našim jelenom …, obiskovalci pa »oooohamo« in »aaahamo«.