Pahor: če držimo skupaj, smo nepremagljivi
Novoletne poslanice
Za nami je za nekatere bolj, za druge manj naporno silvestrovanje. Ob prihodu novega leta se najvišji državni predstavniki obrnejo na državljane tudi z novoletnimi poslanicami. Predsednik republike Borut Pahor se je v njej spomnil dveh trenutkov v letu 2019, ko je Slovenija stopila skupaj in združila moči. Prvo je bilo zbiranje humanitarne pomoči za malega Krisa, drugo pa združeno navijanje za slovensko odbojkarsko reprezentanco, ki je bila druga na evropskem prvenstvu. »Človeška dobrota in nacionalni ponos sta tiste dni hodila z roko v roki. Verjetno sploh ne slučajno. Šlo je za močne občutke, da si pripadamo, da si pomagamo in da smo skupaj nepremagljivi,« je zapisal in za konec poudaril: »Če držimo skupaj, premikamo meje možnega.« Predsednik državnega zbora Dejan Židan je v novoletni poslanici poudaril, da nas prihodnost postavlja pred nove izzive, med katerimi so podnebna in okoljska kriza, socialna stiska ranljivih skupin ter velika gospodarska in tehnološka vprašanja. »Zdaj je čas, da strnemo vrste, poiščemo rešitve, izboljšamo upravljanje naše skupnosti in naše države. Da bo Slovenija vsem nam varen dom miru, blaginje, svobode in napredka,« je pozval. Predsednik vlade Marjan Šarec pa je v svoji poslanici rojakom in rojakinjam zaželel, da se zaradi politike ne bi prepirali v družinah in na delovnih mestih. »Zagotovo ima vsak svojega favorita, a zaradi tega ni vredno zavreči razumevanja in človeške bližine,« je poudaril. Preteklo leto je bilo po njegovi oceni naporno in polno preizkušenj, bili pa so tudi uspehi, ki pa so terjali mnogo naporov. »Kjer vsak vleče na svoj konec, uspeha ni. Kjer smo znali združiti moči, nam je uspevalo, kjer smo šli vsaksebi, smo se soočili z razočaranjem,« je sporočil.
Agrokor se je pritožil Bruslju
Potem ko je Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) 16. decembra hrvaškemu Agrokorju začasno odvzela delnice Mercatorja zaradi zavarovanja za plačilo globe v višini 53,9 milijona evrov, ki jo je naložila zaradi domnevno storjenega prekrška ob prevzemu kostelske polnilnice vode Costella v letu 2016, so se v Agrokorju na sklep AVK pritožili na ljubljansko okrajno sodišče, z vsem skupaj pa so seznanili tudi Bruselj. Zdi se, da želi slovenska vlada iz nacionalnih političnih razlogov preprečiti prenos Mercatorja na skupino Fortenova, je izredni upravitelj Agrokorja Fabris Peruško v pismu, ki ga je naslovil na podpredsednico Evropske komisije in evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, direktorja direktorata za konkurenco Evropske komisije Cecilia Madera Villareja ter vodilne v organih za konkurenco vseh držav članic EU in članic Evropske mreže organov za varstvo konkurence. Zadnje postopke AVK glede prenosa Mercatorja z Agrokorja na Fortenovo so v nasprotju s pravom in prakso EU in Slovenije, namreč ugotavljajo v Agrokorju. Okrajno sodišče v Ljubljani je Agrokorjevo pritožbo prejelo 30. decembra, instrukcijski rok za njegovo odločitev pa je potekel v 48 urah.
Kovačiču ni uspelo
Pobudniku referenduma o zakonu o drugem tiru Viliju Kovačiču do 25. decembra ni uspelo zbrati tri tisoč podpisov, s katerimi je želel doseči razpis referenduma o poroštvenem zakonu za drugi tir med Divačo in Koprom ter del tretje razvojne osi. Je pa dopolnil ustavno pritožbo, s katero sodišče poziva, naj zadrži uveljavljanje in izvajanje tega zakona. Po njegovem mnenju zakon ne omogoča postavitve jasnega referendumskega vprašanja, saj volivec lahko zavrne ali potrdi le poroštvo za oba projekta hkrati, čeprav enega podpira in drugega zavrača. »To dejstvo pomeni nedopusten vpliv na udeležbo volivcev in izid glasovanja in pritisk na potrditev ali zavrnitev zakona,« meni. Poleg tega je v pritožbi še opozoril, da je bilo za zbiranje podpisov za referendum o poroštvenem zakonu na razpolago samo sedem dni, zbiranje podpisov pa da se je nezakonito zaključilo že pred iztekom zadnjega dneva. V državni zbor bi jih bilo treba namreč oddati do 16. ure, in to na praznični dan (25. december), ko pošta ne deluje in torej prispelih podpisov ni mogoče sprejeti in vložiti. Ker tovrstne zlorabe zakona o referendumu in kršitve ustave po Kovačičevih navedbah v Sloveniji še ni bilo, ustavno sodišče prosi, da takoj zadrži uveljavljanje in izvajanje tega zakona in do nadaljnjega zadrži postopek njegovega sprejemanja. Hkrati pričakuje, da sodišče »zakonodajalcu v razumnem roku naloži uresničitev zahteve za spremembo sporne vsebine poroštvenega zakona tako, da naredi dva ločena zakona«.