Bo narodni dom spet slovenski
Jutri, 4. januarja, ob 20. uri se bo v veliki dvorani Casineuma v Vrbi (Velden) ob Vrbskem jezeru začel 68. Slovenski ples, ena najstarejših družabnih prireditev Slovencev na Koroškem. Letos bo za ples igral tudi Ansambel Saša Avsenika. Prijave so mogoče na spz@slo.at ali telefon 0043 463 51 43 00 22.
Slovenci v Italiji veliko pričakujejo od leta 2020, še zlasti že dolgo obljubljeno vrnitev nekdaj njihovega Narodnega doma v središču Trsta. O tem so se pogovarjali in dogovarjali najvišji predstavniki Italije in Slovenije. Vrnitev je stalna prošnja slovenske skupnosti italijanskim oblastem in tudi tržaški univerzi, ki zaseda večino prostorov velikega poslopja. Zgodila naj bi se letos, ko se bosta ob stoti obletnici požiga doma v Trstu srečala predsednika Italije in Slovenije Sergio Mattarello in Borut Pahor.
Poslopje Narodnega doma na ulici Via Fabio Filzi ima bogato in tragično zgodovino. Po načrtih arhitekta Maksa Fabianija ga je Tržaška posojilnica in hranilnica gradila v letih 1901–1904 in zato plačala 341.000 kron. V stavbi, grajeni v secesijskem slogu, so bili na 3600 kvadratnih metrih sedeži društev Sokol in Edinost, sodobna dvorana s štiristo sedeži, telovadnica, čitalnica, glasbena šola, dve restavraciji, kavarna, banka, tiskarna in sodoben Hotel Balkan. Od avgusta leta 1904, ko je bil dom odprt, do 13. julija leta 1920, ko so fašisti dom požgali, je bilo v domu več kot šeststo gledaliških predstav, 134 koncertov, oper in operet, 95 političnih shodov, 84 predavanj in mnogo drugih dogodkov. Narodni dom je bil srce Slovencev na Tržaškem, zato ne preseneča, da je bil prva žrtev fašističnega protislovenskega nasilja. Požgani dom je bil v letih 1988–1990 obnovljen. Vsi napori Slovencev, da bi ga jim italijanska oblast vrnila, so bili zaman. V njem so lahko uredili le svoje informacijsko središče.
Morda kdo še ne ve, da je bil žrtev požiga narodnega doma radovljiški lekarnar, javni delavec in planinec Hugo Roblek (1871–1920), ki je del svoje zapuščine namenil gradnji Roblekovega doma na Begunjščici v letih 1932 in 1933. Usodnega julija je na poti domov prenočil v Hotelu Balkan v Trstu oziroma v Narodnem domu. Pred plameni se je skušal rešiti s skokom skozi hotelsko okno, vendar se je pri tem smrtno ponesrečil.