Gretinih sedemnajst

Greta Thunberg je danes dopolnila sedemnajst let. Mlado podnebno aktivistko pozna ves svet. V knjigi z naslovom Naša hiša je v plamenih, ki je lansko jesen v slovenskem prevodu izšla pri založbi Učila, je zapisana zgodba Grete in njene družine. Njeni izbrani govori v dodatku nam povedo, zakaj počne, kar počne.

Ljubljana – Kdo še ni slišal za Greto Thunberg? Najbrž le redki med nami. Lahko bi govorili o nasprotnem. Ob mladi švedski podnebni aktivistki se je namreč razdelil svet. Na eni strani je spodbudila tisoče in tisoče mladih v okoljskih gibanjih za ohranjanje planeta, njeno aktivistično moč so lani priznali tudi z nominacijo za Nobelovo nagrado za mir, revija Time pa jo je izbrala za osebnost leta; na drugi strani jo nekateri vidijo kot grožnjo gospodarskemu napredku in zgolj orodje v rokah politične elite.

Branje na več nivojih prinaša tudi knjiga, ki sicer ponuja dve zgodbi – o življenju v družini, v kateri imata sestri Greta in dve leti mlajša Beata resni zdravstveni diagnozi (Aspergerjev sindrom in ADHD – motnjo pozornosti in hiperaktivnosti), in podnebnem aktivizmu, zaradi katerega je Greta tudi postala znana po vsem svetu. Najprej je bila zgodba o vsakodnevni družinski dinamiki, ki jo je sicer ob sodelovanju vseh vpletenih v prvi osebi v knjigo zapisala operna pevka z mednarodno kariero in mati obeh deklic Malena Ernman. Knjiga o tem, kako se je z možem Svantejem Thunbergom in hčerama bolj ali manj uspešno znašla v posameznih situacijah, ki jih prinaša avtizem, je namreč izšla pod naslovom Podobe srca le nekaj dni za tem, ko je Greta 20. avgusta 2018 prvič protestno sedla pred stavbo švedskega parlamenta, da bi javnost, predvsem pa politike, opozorila, da z Zemljo ravnamo neodgovorno in je skrajni čas, da korenito spremenimo svoj odnos do okolja.

»Knjiga je zelo zanimiva, ker ponuja vpogled v delovanje znotraj disfunkcionalne družine, v kateri imajo tri članice avtistične motnje,« je na predstavitvi knjige med drugim dejala dr. Marta Macedoni Lukšič, vodja inštituta za avtizem v Ljubljani. »Družina se na neki način rešuje skozi aktivizem, ki jih je odpeljal iz njihovega vsakodnevnega življenja. Starši so pri angažiranju za okolje sledili hčeri.« O tem beremo v knjigi Naša hiša je v plamenih, ki je sicer citat iz Gretinega govora, lani januarja na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Tokrat gre namreč za dopolnjeno izdajo, v kateri so tudi njeni izbrani govori, tudi septembrski na zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku, ko je dejala: »Morala bi biti v šoli na drugi strani oceana, a vi iščete upanje v mladih. Kako si drznete?«

Da je Greta s svojimi jasno izraženimi zahtevami navdahnila tudi slovenske podnebne aktiviste, je povedala Žana Radivo iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost: »Potrebovali smo osebo, ki se bo izpostavila na način, kot se je Greta. Znanstveniki že dolgo opozarjajo na to, da nam grozi velika kriza, ki jo moramo začeti reševati takoj zdaj. To je njeno pravo sporočilo, ne pa da se mediji in z njimi javnost ukvarja s tem, kaj dela in kdo je.« Kot dodaja urednica knjige Branka Fišer, v knjigi ne bomo izvedeli, kdo stoji za Greto, če sploh kdo, zagotovo pa ob spoznavanju njene družinske zgodbe lažje razumemo njena dejanja in jih postavimo v kontekst – tako družinski kot svetovni. Prvi je zgodba, drugi mora zanimati vse nas.